##IMAGE-3574389##

Z odprtjem treh razstav – Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu, Jantarna soba iz palače Katarine Velike iz Sankt Peterburga in Jantar in oblika – ter dvema mednarodnima konferencama se bo drevi v Novem mestu začelo jantarno leto.

Že danes dopoldne se je v Jakčevem domu začela 4. mednarodna strokovna konferenca o starodavnih poteh – jantarnih poteh v Evropi, ki so jo letos izjemoma iz San Marina preselili v Novo mesto in je pravzaprav pravi razlog za organizacijo niza razstav in dogodkov na temo jantarja in razglasitev leta 2017 v Novem mestu za jantarno leto. Strokovna konferenca poteka pod okriljem Mednarodnega raziskovalnega središča antičnih cest in načinov komunikacije med ljudmi (C.I.V.I.A.) iz San Marina. Na konferenci, ki bo trajala tri dni, bo sodelovalo štirideset pomembnih arheologov iz šestnajstih držav Evrope, ZDA in Argentine.

Druga mednarodna konferenca, ki jo bodo odprli jutri v prostorih Visokošolskega središča Novo mesto, je nekoliko bolj odprtega značaja, trajala pa bo en dan. Gre za drugo mednarodno konferenco mest ob jantarni poti, okrog 150 udeležencev iz Italije, Avstrije, Poljske, Slovaške in Slovenije pa se bo pogovarjalo na temo turizma na stičišču arheologije in industrije. Med udeleženci bodo tudi predstavniki Gdanska in Sankt Peterburga, dveh najpomembnejših mest na jantarni poti, po kateri je v prazgodovini in zgodnjem srednjem veku potekal transport jantarja od Baltika do Jadrana.

Kot rečeno, bodo jutri v Dolenjskem muzeju odprli tri razstave, vse tri pa so posvečene jantarju. Osrednja razstava bo arheološka Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu, ki jo pripravlja kustos Borut Križ in predstavlja izčrpen pregled arheoloških najdb jantarja na območju Slovenije. V Galeriji Dolenjskega muzeja bo razstavljeno  gradivo, ki ga poleg Dolenjskega muzeja hranijo še nekatere druge inštitucije iz vse Slovenije, med drugim tudi Narodni muzej, ki je Novomeščanom posodil več eksponatov, ki so bili še pred vojno najdeni prav v Novem mestu, med drugim tudi polmetrsko iglo, bogato okrašeno z jantarnimi jagodami. Razstava v nizu vitrin prikazuje najdbe iz prazgodovine vse od na Kočevskem najdene v sekiri skrite jantarne zapestnice iz 12. stoletja pred našim štetjem, kar velja za najstarejšo tovrstno najdbo pri nas, pa do antike in rimskega obdobja.

V avli galerije bo na panojih predstavljena največja znamenitost jantarja, jantarna soba iz palače Katarine Velike iz Sankt Peterburga, medtem ko bo razstava v mali dvorani Dolenjskega muzeja Jantar in oblika, ki jo je pripravilo društvo oblikovalcev iz Gdanska, prodajnega značaja, razstavljen pa bo sodobno oblikovan nakit iz jantarja.

Prireditelje mednarodne konference o jantarju in konference mest ob jantarni poti je k določitvi, da prireditvi letos preselijo v Novo mesto, prepričalo dejstvo o izjemnih arheoloških najdbah v Novem mestu, ki v tujini precej bolj kot doma velja za eno izmed najpomembnejših arheoloških središč v Evropi.

Uradno odprtje razstav bo drevi ob 20. uri. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, razstavam v čast pa bosta spregovorila tudi ruski veleposlanik Doku Zavgajev in poljski veleposlanik Paweł Czerwiński.