Osebni arhiv

Kot strela z jasnega je v začetku leta 2021 v njeno življenje udarila bolezen, diagnosticirali so ji diseminirani plazmacitom, obliko krvnega raka, ki ni ozdravljiva. Pogumno se je spopadla z boleznijo, ta je trenutno v remisiji in Metka Kržan pravi, da živi normalno, celo polnejše življenje kot prej. »Sem srečna, poslušam svoje telo in skrbim zase!«

Leto 2021 je tedaj 59-letna Metka začela s prebolevanjem koronavirusa.

»Bolezen je potekala brez zapletov, celo delala sem od doma. Ko pa sem se vrnila na delo v računovodstvo Zdravstvenega doma Brežice, kjer sem delala zadnja leta pred upokojitvijo, se prejšnja energija ni in ni vrnila. Dopoldne sem s težavo delala v službi, popoldne pa nisem več imela moči niti za najpreprostejša gospodinjska opravila. Na sprehodu sem morala počivati, ker nisem mogla dihati,« opiše začetne težave.

Pulmologinja je težave povezala s prebolelim kovidom, nato pa so se začele pojavljati bolečine v križu, ki so sicer pojenjale po injekcijah.

»Zbolela sem še za virozo. Ob laboratorijski preiskavi krvi ni bilo zaznati nič posebnega, vendar sem čez štirinajst dni znova zbolela in obležala v postelji. Razširjena krvna slika pa je pokazala nepravilnosti, napotili so me k hematologu v Splošno bolnišnico Brežice, kjer so mi takoj odvzeli kostni mozeg iz prsnice in postavili diagnozo – diseminirani plazmacitom. V vsej nesreči sem dokaj hitro, v dobrih dveh mesecih, prišla do diagnoze.«

Sprejela bolezen in zaupala zdravnikom

»Težko se je spoprijeti s takšno diagnozo. Ostaneš nemočen, ampak ne moreš nikamor pobegniti,« pripoveduje Metka. Bolezen je sprejela, zaupala specialistom in se predala zdravljenju. »Obljubila sem si, da moram po končanem zdravljenju spremeniti življenje, saj se šele ob takšni diagnozi zavedaš, kako minljivi smo.«

Bolezen se zdravi s kemoterapijo in z avtologno (iz lastnih krvotvornih celic) ali pa, če ta ni mogoča, z alogenično (iz celic sorodnega darovalca) presaditvijo krvotvornih matičnih celic, razloži. Metka je v štirih mesecih imela štiri cikle kemoterapij, nato je sledilo zbiranje krvotvornih matičnih celic. Po štirinajstih dneh so jo poklicali na presaditev krvotvornih matičnih celic na hematološki oddelek v UKC Ljubljana.

Zdravljenje v bolnišnici je bilo zelo naporno, in ko se je po presaditvi po približno treh tednih vrnila domov, jo je čakal hudo bolan mož.

»Stanje se mu je po začasnem izboljšanju po operaciji želodca zelo poslabšalo. Po prigovarjanju otrok je odšel v bolnišnico, kjer pa so mu opravili samo operacijo za lajšanje težav, saj ga pozdraviti več ni bilo mogoče. Vrnil se je domov v paliativno oskrbo,« se spominja s cmokom v grlu.

Skupaj z otroki in s sodelovanjem patronažne službe ter moževega osebnega zdravnika so mu pomagali lajšati bolečine in stisko zadnjih dni njegovega življenja na domu. »Danes ne vem, kako sem vse to zmogla. V takšnih težkih trenutkih je potrebna vsa družina in prijatelji,« pove Metka.

Osebni arhiv

Danes polna moči in energije

Če bi se bolezen ponovila, imajo shranjene celice še za eno presaditev, ta pa se opravi le do bolnikovega 70. leta starosti. Po presaditvi je Metka še leto in pol prejemala vzdrževalno kemoterapijo v obliki tablet in razna zdravila proti stranskim učinkom zdravil, a se je hematolog odločil za prekinitev, saj so bili močni neželeni učinki kemoterapije.

»Od takrat je moja bolezen v remisiji, na vsake tri mesece pa redno hodim na kontrole. Danes je moja kri stabilna, počutim se polna moči in energije za opravljanje gospodinjskih del, druženje z vnuki in mnoge izlete v naravo. Ker sem se tudi starostno upokojila, sem si praznino, ki je ostala po smrti moža, zapolnila z aktivnim sodelovanjem v Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, v katerem sem bila deležna popolne podpore tudi med zdravljenjem,« pojasni.

Pomembna vloga društev in združenj

Metka Kržan poudari, kako zelo pomembna za bolnike in njihove svojce so različna društva in združenja. Za krvne rake sta to Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L & L in Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije.

»V društvu najdeš vse tisto, za kar ni časa v javnem zdravstvu, predvsem pa psihološko podporo ob članih, ki so že preboleli različne bolezni. Včlaniti se je treba takoj ob postavitvi diagnoze, saj imaš tako trden opornik na poti zdravljenja,« poudari.

Sama je Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije našla na svetovnem spletu takoj po diagnozi. Na njihovi spletni strani je dobila veliko pomembnih podatkov o zdravljenju, prehrani po presaditvi krvotvornih matičnih celic in nasploh življenju z diagnozo.

»Z društvom pa sem se povezala po delni zazdravitvi, ko sem se počutila že toliko bolje, da sem se udeležila njihovih dogodkov v Novem mestu na skupinskih srečanjih programa Bolnik bolniku, pohodov itd. Moja aktivnost v društvu se je stopnjevala, med drugim sem se vključila v program Bolnik bolniku, v katerem s svojo izkušnjo pomagamo na novo zbolelim premostiti težave.

Program deluje v osmih bolnišnicah po Sloveniji, a ga bomo zaradi velikega zanimanja širili tudi po hematoloških oddelkih drugih bolnišnic. Poleg osebnega stika ponujamo podporo tudi po telefonu, elektronski pošti in v drugih oblikah spletnega komuniciranja,« razlaga.

Osebni arhiv

Stavbe, odete v rdečo

Omenjeno društvo, ki šteje več kot 750 članov, deluje po vsej državi. Poleg že omenjenega programa izvaja še preventivni socialni program z zdraviliškim ali fizioterapevtskim zdravljenjem in organizacijo strokovnih predavanj, izobraževanj in druženj. Objavlja tudi strokovne publikacije, spodbuja zdrav življenjski slog, ozavešča ob dnevu redkih bolezni in dnevu krvnih bolezni, ki so ga 20. septembra obeležili že osmič.

Med drugim so v večernih urah v sodelovanju z 29 občinami z rdečo osvetlili 30 objektov po Sloveniji, društvo namreč praznuje trideset let delovanja.

»Društvo je zelo dejavno na Dolenjskem, kjer se v Splošni bolnišnici Novo mesto enkrat na mesec srečujemo bolniki in izmenjujemo izkušnje iz svojega življenja z diagnozo, enkrat na mesec pa je naša izvajalka tudi v enodnevni bolnišnici hematološkega oddelka.

Iskrena hvala novomeški bolnišnici, vsem sestram in zdravnikom na internem hematološkem oddelku, da nam omogočajo izvajanje in seveda prostor za skupinsko druženje in pogovore,« poudari naša sogovornica.

Prisluhnite svojemu telesu

Krvni rak sicer ni ena sama bolezen, temveč zelo raznovrstna skupina hematološko-onkoloških bolezni, kot so limfom, levkemija, diseminirani plazmacitom, mielodisplastični sindrom (MDS) in druge.

»V povprečju vsako leto v Sloveniji na novo zboli okoli 120 oseb za plazmacitomom, za kronično mieloično levkemijo od 15 do 25 oseb, za kronično limfocitno levkemijo okoli 100 oseb, za akutno mieloblastno levkemijo od 50 do 85 oseb, za akutno limfoblastno levkemijo od 12 do 30 oseb …« našteva sogovornica.

Metka Kržan še posebej opozarja, naj ljudje prisluhnejo svojemu telesu.

»Morda se za utrujenostjo ne skrivajo samo leta, ampak resna bolezen. Zdravnika je treba obiskati čim prej in mu povedati svoja opažanja. Hitra in zgodnja diagnostika je ključna, saj je zdravljenje ob začetku razvoja bolezni učinkovitejše, možnost za preživetje pa večja.

Bodite pozorni tudi na močno nočno potenje, utrujenost, pogoste okužbe, viroze, prehlade ali pljučnice, neželeno hujšanje, bolečine v kosteh in podobno.«

Na pomen zgodnjega diagnosticiranja in zdravljenja ter na omenjene simptome, ki niso specifični le za krvne bolezni, so opozorili tudi na novinarski konferenci pred letošnjim mednarodnim mesecem krvnih rakov, ki ga obeležujemo septembra. Pri vsaki od posameznih vrst krvnega raka se sicer pojavljajo specifični simptomi in znaki, spremljajo jih pa lahko tudi prej omenjeni splošni ali t. i. B-simptomi, na katere moramo biti pozorni in opraviti dodatne preiskave. Pri Metki Kržan je bilo to pomanjkanje energije, ki so se mu pridružile še bolečine v križu in viroze.

»Ko se srečaš s smrtjo, si srečen za vsak nov rojstni dan,« sklene.

Metka bo 11. oktobra dopolnila 63 let, a za novo rojstvo šteje tudi 12. marec. Prihodnje leto bodo na ta dan minila štiri leta od presaditve krvotvornih matičnih celic. Še veliko rojstnih dni ji želimo.