Tudi letos poleti se bo v počitniškem taboru društva prijateljev mladine Mojca v Dolenjskih Toplicah zvrstilo blizu 2.000 otrok. Prihajajo iz vse Slovenije ter tudi iz tujine.

»Več kot polovica je povratnikov,« ponosno pove pomočnica vodje tabora Irena Plavec, kar priča o tem, da je za otroke na taboru dobro poskrbljeno in da se ti radi vračajo. »Tukaj je v redu. Veliko prostora imamo pa trgovino in ni nam treba biti v hotelih, ampak prebivamo v malih hiškah. Pa še kosilo je sveže,« nam pove Tim (10) iz Ljubljane, ki je na Mojčinem taboru v Dolenjskih Toplicah že tretjič. Nekoliko pogreša le wi-fi, ki je sicer na voljo, a v nekoliko omejeni obliki.

Nad hiškami, ki še najbolj spominjajo na šotore, je navdušen tudi Nik (11) iz Kamnika, ki je bil na taboru prvič lani. Letos v Toplicah počitnikuje s še tremi prijatelji in prav lepo se zabavajo. Tudi on pohvali hrano, ki jo na tabor pripeljejo iz bližnjih Krkinih term, na vprašanje, ali kaj pogreša, pa pravi, da svojega psa.

Čeprav zvečer pred spanjem kateremu od otrok uide tudi kak vzdih domotožja, čez dan ni čutiti, da bi kdo pogrešal starše in dom. Inja (11) iz Kranja je na taboru že tretjič. »Tukaj se imamo zelo lepo. Veliko je športa, hodimo na bazen, pa tudi prostega časa imamo veliko. Mentorji so prijazni in zabavni, dobro se razumemo in spoznavamo nove prijatelje.«

Vsaka od devetih skupin, ki štejejo po skoraj 200 otrok, v taboru živi in dela pod vodstvom 15 mentorjev, prostovoljcev, po večini študentov pedagoških smeri. Mnogi med njimi so bili nekoč tudi sami udeleženci Mojčinega tabora, tudi pedagoški vodja Matic Ojstrič iz Gabrovke pri Litiji je med njimi. Ob našem obisku so se z večjo skupino fantov in deklet ravno učili plesnega nastopa za zaključno prireditev. Druga polovica tabora je bila v tem času na bazenu. Po kosilu sta se skupini zamenjali, zvečer pa se vsi skupaj poveselijo v disku, na tomboli, večeru talentov ali ob gledanju nogometne tekme, če tabor ravno poteka v času svetovnega prvenstva.

Ni pa ves čas namenjen samo zabavi. Skozi ves teden v taboru potekajo različne delavnice, npr. kuharska ali o postavljanju šotora, letos pa je še poseben poudarek namenjen čebelarstvu. Kljub muhastemu vremenu jim je doslej vse aktivnosti uspelo spraviti pod streho, tudi dobesedno, saj se v primeru dežja umaknejo pod velik šotor, ki v osnovi služi kot jedilnica. »Zaradi vremena moramo precej improvizirati, a nam kar uspeva, le s čolnarjenjem letos nimamo sreče, saj je bila doslej še vsak četrtek, ko je to na programu, Krka preveč deroča,« nam pojasni Plavčeva.

Skrb za 200 razigranih otrok, starih od 5 do 15 let, seveda ni mačji kašelj, a v 25 letih tabora kakih hujših peripetij k sreči niso obravnavali. »Najhuje, kar smo imeli, je bilo nekaj šivov na glavi, sicer pa kako obtolčeno koleno in to je to,« pripoveduje Plavčeva. Sicer pa bi otroci in udeleženci tabora o kakih nenavadnih dogodkih lahko prebrali tudi v svojem časopisu, ki na taboru izdaja že 11. leto, letos prvič v barvah.

Članek je bil 26. julija objavljen v Dolenjskem listu.

Arhiv Dolenjskega lista