Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

V parku še zadnji trije znani Suhokranjci


Besedilo in fotografije: B. Blaić
10. 11. 2018, 13.15
Posodobljeno
30. 11. 2018 · 12:22
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

znani_suhokranjci_01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
znani suhokranjci 01, znani_suhokranjci_01
znani_suhokranjci_17.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Avtorica in vodja projekta odkrivanja znanih Suhokranjcev Jelka Mrvar.
znani_suhokranjci_19.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
V parku pred občino so včeraj odkrili še zadnje tri reliefe
znani_suhokranjci_03.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
O življenju Ivana Kerna je govoril zgodovinar in znanstveni svetnik SAZU dr. Andrej Rahten.
znani_suhokranjci_12.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Prireditev ob spominskem dnevu za znane rojake so pripravili tudi v osnovni šoli Žužemberk.

V okviru dneva spomina na znane Suhokranjce so včeraj v Žužemberku v parku pred občino slovesno odkrili še zadnje tri reliefe znamenitih Suhokranjcev: Leona Štuklja, Ivana Kerna in Jožeta Kastelica.

Čeprav je bil rojen v Novem mestu imajo slovitega olimpionika Leona Štuklja  za svojega tudi v Suhi krajini, saj je bila njegova mama iz Zafare, poleg pristnih stikov, ki jih je ohranjal s sorodniki, pa je Štukelj kot sodnik med drugo svetovno vojno nekaj časa služboval prav v Žužemberku.

V Žužemberku rojeni (1898) Ivan Kern je bil pilot in mornariški častnik, se je ob začetku druge svetovne vojne  z dvema torpednima ladjama jugoslovanske kraljeve mornarice prebil iz Boke Kotorske skozi Otrantska vrata in se priključil zaveznikom v egiptovski Aleksandriji. Kasneje je bil član londonske kraljeve vlade v izgnanstvu in kratek čas celo minister za promet in gozdarstvo. Po sporazumu Tito-Šubašič leta 1944 je bil imenovan za poveljnika združene partizanske in kraljeve mornarice ter bil z ukazom vrhovnega poveljnika Tita leta 1945 povišan v kontraadmirala. Nekaj mesecev po drugi svetovni vojni se je upokojil, a je zaradi neodobravanja komunistične oblasti veljal za  sumljivo osebo in bil pregnan v izolacijo. Bil je velik domoljub in zagovornik slovenske suverenosti, umrl pa je prav na dan razglasitve slovenske neodvisnosti, 26. junija 1991.

Jože Kastelic se je rodil leta 1920 v Žvirčah. Med drugi svetovno vojno se je priključil domobranskim enotam, bil zajet, a je uspel pobegniti in se izseliti v Kanado. Tam je uspel kot gradbinec, v njegovem podjetju pa je delo dobilo veliko  Slovencev. Z bogastvom, ki si ga je ustvaril, je zelo pomagal tako slovenski skupnosti v Torontu, kjer so po njem poimenovali eno od ulic, kot tudi domači vasi in domovini. Prejel je več visokih slovenskih in kanadskih državnih odlikovanja, pa tudi papeško odlikovanje Svetega Gregorija Velikega. Umrl je leta 2011 v Torontu.

Z odkritjem zadnjih treh reliefov se projekt spoznavanja znanih Suhokranjcev, ki ga že več kot 20 let vodi nekdanja ravnateljica žužemberške osnovne šole Jelka Mrvar, počasi zaključuje. V tem času so na šoli predstavili 40 znanih rojakov in odprli tudi muzej znanih Suhokranjcev. Leta 2014 se je z začetkom urejanja Parka znanih Suhokranjcev projektu pridružila tudi občina,  park pa bo predvidoma naslednje leto dobil svojo končno podobo.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.