Branko Brečko

##IMAGE-3634121##

Brežiški sprejemni center, kje je danes zagorelo šotorišče, praznijo in begunce z vlakom in avtobusi vozijo na druge konce države. Center želijo usposobiti za prihod novih migrantov. Medtem večja skupina beguncev že od jutra čaka v Rigoncah na prostem, da ji spustijo naprej proti nastanitvenim zmogljivostim, ki pa so povsod skoraj polno zasedene. V skupini je veliko otrok, domačini pravijo, da največ doslej. Med njimi so tudi trije novorojenčki, pa tudi nekaj starejših na invalidskih vozičkih.

Danes so tja začeli prihajati tudi predstavniki visokega komisariata ZM za begunce (UNHCR) ter pregledali, koliko je novorojenčkov in kdo najnujneje potrebuje pomoč. Novorojenčki so trije, vsi stari pet dni, je v izjavi povedal predstavnik UNHCR Lakda, ki na terenu sodeluje kot prevajalec.

Eno mamo z novorojenčkom so odpeljali v bolnišnico, ostali dve materi z dojenčkoma pa ne, saj se družini bojita, da bi se porazgubili. V bolnišnico namreč begunce vozijo predstavniki UNCHR z osebnimi avtomobili, za cele družine pa v avtomobilih ni prostora.

Begunci so predstavnikom UNHCR povedali, da so lačni in prezebli, pomoč UNHCR pa je poiskala tudi trojica, mlajša ter starejša ženska in moški, ki so na Hrvaškem imeli prometno nesrečo. Ena od njiju je na obrazu imela vidne podplutbe, prosili so, da se jih odpelje v bolnišnico, a so policisti predstavnikom UNHCR, kakor je bilo slišati, dejali, da se v bolnišnico vozi le ob nujnih primerih.

Med begunci, ki že od okoli pol sedmih zjutraj čakajo, da se izpraznijo nastanitvene zmogljivosti in bodo zato lahko nadaljevali svojo pot, je tudi visoko noseča ženska. Ker ob železniški progi, kjer čakajo, ni niti enega prenosnega stranišča, so ljudje primorani svoje potrebe opravljati v bližnjem koruznem polju, nosečnica pa je v spremstvu moža pri domačnih spraševala, ali jo spustijo na stranišče.

Stranišč tukaj torej ni niti za policiste, ki že dolge ure skrbijo za red na tej cesti ob progi in bližnjem blatnem polju. Skupina, ki zdaj čaka, je že druga danes. Kot se nekateri policisti neimenovano povedali, jih čudi, da taka slaba organizacija še kar vlada po toliko dneh od prvega prihoda beguncev.

Nekateri begunci posedajo po cesti, drugi so si šotore postavili na polju ali pa nanj vrgli svoje odeje in skušajo čakanje izkoristiti za nekaj spanca, čeprav je v oblačnem, meglenem in hladnem vremenu to težko. Pogreti se poskušajo s prižiganjem ognja, na katerega nalagajo praktično vse, kar je mogoče kuriti, zaradi česar se po cesti vije gost dim.

Na obrazih beguncev je opaziti utrujenost in tudi naveličanost nad dolgim čakanjem in negotovostjo. Zato novinarje vztrajno sprašujejo, ali imajo kaj več informacij, kdaj bo skupina lahko krenila dalje.

Študent prava iz Sirije, ki potuje s svojim bratom ter njegovo družino - ta poleg žene šteje še štiri majhne otroke -, je povedal, da v skoraj mesecu dni, kolikor že potujejo, težko najdejo priložnost, da se naspijo. Pravi, da so izčrpani, v torek so morali prepešačiti 22 kilometrov, saj da se je avtobus pokvaril. Na vprašanje, kako to gre z malimi otroki, pravi, da druge možnosti ni.

Nekateri si čas med čakanjem v Rigoncah krajšajo s klepetom, otroci se podijo naokoli. Je pa dogajanje zelo mirno.

Begunci v Rigonce prihajajo že več dni. Ko skupina odide, za njo ostanejo smeti, ki so jih doslej pospravljali domačini, ti so danes policistom in beguncem ponujali sveže skuhano kavo. Vendar domačini pravijo, da sami v nedogled ne zmorejo čistiti polja in ceste, kjer begunci čakajo, in pričakujejo ukrepanje občine ali države.