M. L.

Predavateljici z doktoratoma iz veterinarske medicine in farmakologije so prisluhnili v Auespergovi železarni na Dvoru na predavanju z naslovom Užitne in zdravilne rastline izpred domačega praga, ki ga je v okviru svojih rednih dogodkov pripravil Zavod Žužemberk, v imenu katerega je zbrane nagovorila direktorica Tjaša Primc.

»V naši okolici je zelo veliko užitnih, zdravilnih rastlin. Ampak ni treba poznati vseh. Svetujem, da poznate nekatere, in tiste bolj raziščite: spoznajte njihovo uporabo, načine priprave, kako vse lahko koristijo,« je rekla Tina Mele.

M. L.

Kopriva, naša zaveznica

Kopriva, je rekla npr. o tej zelo razširjeni rastlini, je zaveznica za ženske za vsa življenjska obdobja: od pubertete, rodnega obdobja, nosečnosti, perimenopavze, menopavze do starosti. Ker je izredno hranilna, krepčilna rastlina, ki vpliva tako na oskrbo z minerali, vpliva potem tako na gostoto kosti, vpliva ugodno na nadledvično žlezo, se pravi, tudi umirja malo stres, na hormonsko ravnovesje, uravnava krvni sladkor, vrača energijo.

· Dekor

Naše babice so ga imele na okenski polici – prinaša srečo

«Seveda ni prepovedana za moške. Še posebej, recimo, korenina pri benignih hiperplazijah prostate se je tudi v študijah izkazala za učinkovito. Semena koprive pa so prava superhrana. Pri imunskem sistemu, za splošno dolgoživost, za splošno zdravje, energijo, so zelo, zelo koristna,« pojasnjuje Tina Mele.

M. L.

Priprava koprive

»Mlada kopriva se uporablja sveža v prehrani, ker je zelo okusna: recimo za juhe, špinače. Zelo dober način je namok, dolgotrajni namok. Pri tem načinu večje količine posušene koprive prelijemo z vrelo vodo in namakamo 4 do 10 ur, lahko čez noč. (Ker edino na tak način se bo sprostilo veliko mineralov. V navadnem čaju se jih ne bo toliko.)

· Zelišča

4 blagodejna zelišča, ki jih lahko sejemo že konec zime

Posušeno, torej, velike količine, dolgotrajno namakamo. Potem precedimo. Spijemo pol litra do litra na dan. Lahko pijemo samo, mešamo s čajem ali dodamo drugam. Napitek vrača energijo, oskrbi nas z minerali. Primerno je za vse, še posebej za, kot sem rekla, za ženske, tudi recimo v nosečnosti, med dojenjem, kronične bolnike,« je povedala predavateljica, ki je sicer predstavila okrog petdeset rastlin. Med njimi je rman, za katerega pravi, da reši tisoč in eno težavo.

M. L.

Plevel?

Kot je rekla, rastlinsko bogastvo, ki ga najdemo okrog sebe, po krivem mnogi slabšalno imenujejo plevel.

»Plevel je, taka je 'uradna definicija' nekaj nezaželenega. Sama pa označujem plevele kot tiste rastline, ki imajo moč, da se obilno razrastejo. Ker jih je veliko, tudi nimamo slabe vesti, da jih obilno nabiramo. Zelo mi je namreč pomembno varovanje narave. Nekatere rastline so zaščitene ali pa so že ogrožene, a jih še vedno nabirajo na veliko.

Plevelov pa je toliko, da jih nabiramo brez škode za naravo. Zato jih imam rada; poleg tega, da v glavnem skrivajo v sebi mnogo, mnogo več, kot si mislimo na prvi pogled,« je poudarila predavateljica.

M. L.

Razkošje za srečo

Meletova pravi, da smo pri nas lahko srečni nad tem, koliko rastlin lahko naberemo v naravi.

· Vrbovo lubje

Deluje kot naravni aspirin, ki učinkovito lajša bolečine

»Divjina je še vedno tukaj. V Sloveniji imamo še vedno neverjetno naravo. Poskušam opozarjati, kako smo lahko hvaležni za to, kar imamo. Na Nizozemskem, sem videla, so si regrat nasadili v lončke, da so ga sploh imeli. Na prostem, v parku, ga niso smeli nabirati. In včasih se moramo spomniti, moramo se zavedati, koliko imamo naravnih danosti in biotske raznovrstnosti,« poudarja včerajšnja predavateljica.

M. L.

Na samostojno pot

Dr. Tina Mele je zaključila študij na veterinarski fakulteti in pridobila naziv doktorica veterinarske medicine. Kariere ni začela v klinični praksi, temveč kot mlada raziskovalka na medicinski fakulteti, kjer je doktorirala s področja farmakologije. Nekaj časa je predavala na Univerzi na Primorskem.

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

Zaposlila se je v farmacevtskem podjetju Krka, kjer je delala na področju varnosti zdravil.

Čeprav je o zeliščarstvu sprva razmišljala kot o hobiju za upokojitev, sta jo zanimanje za delovanje učinkovin in družinska tradicija (oče je bil zeliščar) spodbudila, da je to postalo njen poklic.

»Zeliščarstvo me je vleklo ves čas. Sem tabornica od šestega leta, ves čas sem si govorila, da ko bom v penziji, se bom ukvarjala z zdravilnimi rastlinami. Hvala bogu, da sem se že prej odločila za to. Po šestih letih sem v službi dala odpoved In odprla s. p., ki se osredotoča na spletno izobraževanje o zeliščih,« pravi dr. Tina Mele.