Arhiv DL; M. L.

Cviček je precej več kot ena izmed zvrsti vina. Za Dolenjsko je nekaj takega, kot je šampanjec za deželo Šampanjo ali božole za pokrajino Beaujolais. Najbrž nihče izmed nas, če ne bi iz teh francoskih pokrajin prihajalo neko posebno vino, ki ga lahko pridelujejo samo tam in nikjer drugje na svetu, ne bi slišal zanje. Dolenjska je cviček in cviček je Dolenjska. Mogoče se komu to ne zdi nepomembno, mogoče kdo misli, da Dolenjci nimamo ali ne moremo imeti nič od tega. Motijo se. Cviček je priložnost, je priložnost, ki jo Dolenjci preslabo izkoriščamo.

Minuli konec tedna je bil v Novem mestu tradicionalni Festival oziroma Teden cvička. Osrednja prireditev je bila letos s treh dni skrčena na dva. Mogoče prireditvi prvi dan ni bilo najbolj naklonjeno vreme in se je na Glavnem trgu, čeprav je prenehalo deževati, zbralo manj ljudi, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. A je bilo tudi precej manj videti kot nekoč. Le redkokatero vinogradniško društvo si je za povorko omislilo kaj več kot enotne majice in transparent z imenom društva ter kakšno harmoniko. Nekoč pa so se vinogradniki predstavljali z vozovi, na katerih so, oblečeni v tradicionalna delovna oblačila, prikazali vinogradniška opravila. Na primer.

Na oder so sicer prišli tudi člani folklorne skupine Kres in malo zapeli, zaigrali in zaplesali. Videli smo lahko kronanje kralja cvička in cvičkove princese pa še nastop kakšne glasbene skupine ter nagovor župana in ministra. Vse to je premalo, da bi na Glavni trg privabilo več obiskovalcev.

Iz Tedna cvička se da narediti kaj več kot dva dni zabave z narodnozabavno ali rock glasbo in s kozarci cvička na mizah. Da bi Glavni trg obiskali ljudje z vseh koncev dežele, bi prireditev morala imeti bistveno več vsebine. In vsebina se ponuja sama od sebe. Vinogradniška tradicija je dediščina, kulturna dediščina, je etnologija. Dober primer, kaj se da narediti z dediščino, je Praznik situl, prireditev, posvečena novomeški arheološki dediščini, ki na Glavni trg privabi vsako leto več obiskovalcev.

Vsekakor je v Festival oziroma Teden cvička in Cvičkarijo vloženega veliko truda in živcev pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za prireditev, a priložnost, ki nam jo Dolenjcem ponuja cviček, ni izkoriščena. Cviček bi lahko veliko bolje prodali in z njim še marsikaj, kar imamo Dolenjci gostom ponuditi. Če cvičku ne moremo uiti, ga izkoristimo. Do naslednjega tedna cvička je časa eno leto. V tem času se da marsikaj domisliti.