OZ RK NM

Prostovoljstvo jim omogoča, da razvijajo odgovornost, empatijo in delovne navade, hkrati pa pridobivajo dragocene življenjske izkušnje in priložnost za osebnostno rast.

»Lep občutek je, kadar lahko pomagam drugim, na drugi strani pa spoznavam nove ljudi, ki mi s svojimi izkušnjami prav tako bogatijo življenje. Želim si, da bi še več mladih stopilo na pot prostovoljstva,« je za Dolenjski list leta 2024 povedal Jaka Škofljanc, naj mladi prostovoljec natečaja Naj prostovoljec, prostovoljka in prostovoljska skupina novomeškega območnega združenja Rdečega križa, ki so ga leta 2017 začeli po vseh osnovnih in srednjih šolah na območju svojega delovanja.

Leto kasneje pa je naj mlada prostovoljka Manca Janc dejala: »Rada pomagam in želim narediti svet vsaj malo boljši. Včasih se vprašam, ali sem naredila dovolj, a se sproti učim, da ni pomembno, koliko stvari narediš, ampak kako jih narediš – s srcem in iskreno željo pomagati.« Besede, ki razveseljujejo, kajne?

Na novomeškem Rdečem križu želijo z natečajem spodbujati zavedanje, da so vrednote solidarnosti, humanosti in prostovoljstva enako pomembne ali celo pomembnejše kot dober šolski uspeh. V življenju na koncu predvsem šteje, kakšen človek si. Zato je pomembno, da jih vsi spodbujamo k sodelovanju in jim omogočimo čim več priložnosti za takšne izkušnje. In teh priložnosti imajo res veliko, saj ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo tradicijo, prav tako je tudi veliko organizacij, ki ponujajo različne oblike sodelovanja.

Hišnik na urgenci

Ravnatelj OŠ Drska po napadu: Pretreseni smo, kje smo kot družba zatajili?

Žal pa se na drugi strani pojavljajo tudi primeri, ki kažejo na povsem drugačno podobo mladih. Nedavni napad na šolskega hišnika v Novem mestu je pretresel javnost in znova odprl vprašanja o vrednotah, odgovornosti in vzgoji. Skupina mladostnikov je z nasiljem pokazala na pomanjkanje spoštovanja, sočutja, empatije, prevzemanja odgovornosti ter s tem opozorila tudi na globlje družbene probleme. Tovrstna dejanja so pogosto posledica pomanjkanja jasnih meja, ki jim jih morajo najprej postavljati starši, ter vpliva okolja, družbe kot take in ne nazadnje tudi družbenih omrežij.

Nevaren obrat vrednot

Po napadu na hišnika: Kje so meje? Kje so starši? In kam gre naša družba?

Mladi potrebujejo usmeritev, priložnosti in jasne vrednote, ki jim pomagajo razlikovati med prav in narobe. Naučiti jih moramo, da imajo njihova dejanja tudi takšne ali drugačne posledice, ki jih je treba sprejeti in se z njimi soočiti.

In če se vrnemo na začetek, ima morda prav zato prostovoljstvo še toliko večji pomen. Pomeni priložnost, da mladi svojo energijo usmerijo v nekaj dobrega, razvijajo občutek odgovornosti in postanejo tudi dejavni člani družbe, v kateri želijo živeti.