Martin Luzar

Vinko Golčar iz Dolenjega Boštanja je najskrbnejši lastnik gozda za leto 2024 v brežiški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije mu je to priznanje podelil v svoji akciji, v kateri je v vsaki od 14 območnih enot izbral lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z gozdom, strokovnem delu v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov.

Golčar samoiniciativno neguje gozd, naravno mladje popolnjuje s sadikami gozdnega drevja, ki jih vzgoji bodisi sam ali pa jih prestavi s površin, kjer je naravnega mladja v izobilju, o Vinku pravijo v Zavodu za gozdove Slovenije. Nagrajeni gozdar dodaja, da je tako sajenje smiselno. »Vesel si, ko vidiš, kako raste gozd. Ko opazuješ rast, imaš tudi možnost, da vplivaš na razvoj z nego gozda.«

Sajenje je po njegovih besedah eden od načinov vplivanja. Ob tem poudarja, da je najboljše tisto, kar zraste samo, ker je »tam doma«, ni prineseno od nekod. Zato tisto drevje, ki ga presaja v naravi, sadi blizu prvotnih rastišč. »Lastniki gozda smo večinoma, ne samo jaz, ‘odprli’ gozd, s tem da smo naredili gozdne vlake. Zdaj po teh vlakah dobro kalijo semena in tako tam rastejo mlada drevesca. In če mi kje manjka drevo, vzamem sadiko na vlaki in jo presadim. To so najbolj sveže sadike, ker niso bile v skladišču, v katerem bi mogoče že napol propadle,« pravi.

Ujme

Veliko dela pri gospodarjenju v gozdu opravi sam. Ampak veliko gozdnih opravil se pojavlja nepričakovano zaradi izrednih naravnih pojavov. »Težko gospodarimo z gozdom po načrtu, zato ker je zelo veliko ujm. Pojavlja se snegolom. Lansko zimo mi je dvakrat polomilo drevje. Imamo vetrolom. Imeli smo ekstremne suše, ki so povzročile obsežno širjenje podlubnika. Zaradi naštetih naravnih vplivov moramo ukrepati hitro in drugače, kot smo načrtovali. Tako se pogosto ukvarjamo z odpravljanjem posledic ujm bolj kot z rednim gospodarjenjem. Ob tem se moramo prilagajati tudi na spremenjeno podnebje. Moramo dajati prednost drevesnim vrstam, ki to bolje prenašajo. Se pravi, da opuščamo smreko, in sicer največ zaradi podlubnika in zato, ker smreka slabše prenaša vetrolom in snegolom. Alternativa naj bi bila jelka, ki je odporna proti lubadarju. Ampak tudi jelka ne prenaša hudih suš. Kaj nam še ostane? Bor, hrast, take vrste. Duglazija mogoče tudi. Imamo jo tudi na našem območju. Ta vrsta iglavcev je iz Amerike, dobro prenaša rastne razmere. Je pa pri nas tuja, ‘tujerodna’, kar poudarjajo nekateri,« pravi Vinko Golčar, ki nam je v sevniški okolici pokazal nekaj izjemnih primerkov te drevesne vrste.

Nega

Negovanje gozda je lepotni in gospodarski ukrep, meni sogovornik. »Dobro je, če posegamo na vseh rastnih stopnjah. Na primer rahljanje pregostega mladja je tak ukrep. Ali pa recimo: imamo neželene drevesne vrste – niso na pravem rastišču ali pa nimamo gospodarskega interesa zanje in jih odstranimo. Odstranimo tudi drevesa, ki nimajo dobre genske zasnove. Naravi je vseeno, nam ni. Če je drevo lepo, bomo imeli nekaj od njega, če je rogovila, ne bo ničesar v gospodarskem pogledu in take primerke izločimo že vmes. Če ne bomo posegali, bodo zmagali tisti osebki, ki so najmočnejši, tisti pa po navadi niso najlepši, najkakovostnejši. Treba je redčiti tudi sestoje, ko so že v obdobju debeljaka. Ta drevesa odberemo v sodelovanju z gozdarji. Če ne posegamo v gozd, ne bomo imeli od gozda veliko, imela bo sicer narava, ptice bodo notri vseeno, divjad, hrošči tudi. Ampak človek ne bo imel ničesar od tega. Smisel gospodarjenja z gozdom je, da nekaj imaš od tega pa tudi industrijo je treba založiti s surovinami. V gozd moraš dajati, moraš tudi jemati iz njega, ampak ne na silo, pač pa tako, kot narekuje razvoj gozda,« pravi Vinko Golčar.

Večnamenskost

Po stroki je gozdar, a je v gozdarstvu delal le kratek čas, in sicer v Gozdnem gospodarstvu Brežice kot revirni gozdar v revirju Studenec. »Z gozdarstvom se ukvarjam bolj za hobi. Sem upokojen. Nisem odvisen od gozda,« pravi Golčar, ki je do upokojitve delal v Nemčiji. Vinkovo pripovedovanje o gozdu kljub poudarkom o gospodarski rabi kaže njegov občutek za večnamensko vlogo gozda. Ta njegov odnos do gozda so nemara najbolje predstavili v Zavodu za gozdove Slovenije. »Že zdavnaj je prepoznal pomen številnih dejavnikov za biotsko pestrost. Kljub škodi, ki jo povzroča divjad, jo sprejema kot sestavni del okolja, v katerem živi tudi sam. Razumevajoč je do obiskovalcev, ki v njegovem gozdu iščejo plodove ali le prostor za rekreacijo in umik iz mestnega vrveža,« so zapisali v obrazložitvi priznanja za najskrbnejšega lastnika gozda za leto 2024.