Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Pozeba
Čas branja 1 min.

Posavskih marelic tudi letos ne bo


Boris Blaić
20. 3. 2025, 14.40
Posodobljeno
14:58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Hladna jutra v minulih treh dneh, ko je temperatura pri tleh padla tudi do - 5 stopinj Celzija, so bila bržkone usodna za letošnjo letino marelic v Posavju.

marelica__ki_je_popolnoma_pozebla.jpg
Arhiv Lokalno.si
Marelica, ki je popolnoma pozebla

Če se bodo napovedi strokovnjakov uresničile, bo to že tretja pozeba posavskih marelic zapored.

"En dan nizkih temperatur se še da preživeti, tri pa ... V našem okolju je težko pridelati marelice. Prvi problem so klimatske spremembe, zaradi katerih marelica zgodaj odganja, kasnejši vdori hladnega zraka in ohladitev do -1 ali -1,5 stopinje Celzija pa so zanjo že usodni," pravi Roman Matjašič, višji svetovalec za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj na Občini Brežice.

Poleg tega gre za sadno vrsto, ki je zelo dovzetna za virusne bolezni, nagnjena pa je tudi h kapi oz. apoklepsiji, do katere pride v času, ko drevo pride v rodno dobo - najprej odmre en krak debla, nato pa še drugi, pojasnjuje Matjašič.

Zato so se na Občini Brežice pred časom že lotili popisovanja dreves starih sort marelice, ki so bolj odporne na apoklepsijo. "Nekaj teh dreves, starih od 30 do 80 let je še ostalo,'' pravi Matjašič, a zaradi pozebe tudi ta drevesa že tri leta nimajo plodov, ki pa so nujni za nadaljnje raziskave in ustvarjanje odpornejših sort.

Majhni nasadi

Čeprav v Posavju v običajnih letih pridelajo tretjino vseh slovenskih marelic, velikih pridelovalcev tega sadja tu pravzaprav ni. "En pridelovalec v Pišecah ima 25 arov nasada, vsi drugi so manjši. Marsikdo bi se širil, pa si nihče ne upa," pravi Matjašič.

Razlog za tako stanje so seveda težave, ki spremljajo pridelavo tega sadja. S križanjem bi se najbrž dalo doseči, da bi marelica zacvetela kaka dva tedna kasneje, a zaradi majhnosti nasadov ekonomskega interesa za vlaganje v take raziskave ni, še dodaja Matjašič.

S podobnimi zagatami se sicer srečujejo tudi veliki pridelovalci v Srbiji in Bosni in Hercegovni. 


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.