Gašper Miklavčič

Njen vsakdan je preplet discipline in topline. Že od otroštva piše dnevnik – vsak dan ima svoj kvadratek, ki ga ob koncu dneva pobarva, če je opravila načrtovano. Vanj spadajo: joga, tek, branje, klavir, prijatelji, nega in zdrava prehrana. Vsak večer dan oceni od 1 do 10 – ne zaradi popolnosti, ampak zaradi ravnovesja.

Malo veš o zvezdah

Knjižni prvenec Klare Eve

Jutra so zanjo sveta – vstaja najpozneje ob sedmih. »Tako sem se navadila«, pove preprosto. Zgodnji začetek ji daje občutek, da je že veliko dosegla, še preden se delo začne. Mogoče je prav zato njen dan vedno poln, a v njem nikoli ne zmanjka prostora za mir, glasbo in za misel, da je tudi red lahko poezija.

Otroštvo med notami, odri in sanjami

Njeni prvi spomini dišijo po notnih zvezkih in klavirju, h kateremu je sedla pri petih letih. Pozneje so jo prevzeli še orgle in klasično petje, do triindvajsetega leta je brez premora obiskovala glasbeno šolo – kar osemnajst let zvestobe umetnosti. Imela je tudi svoj pop band Lila, kar v hindujščini pomeni igra – ime, ki lepo ujame njen značaj.

Na brežiški gimnaziji je bila odličnjakinja in duša šolskih prireditev. Že takrat je bilo jasno, da je oder njeno naravno okolje.

V Krškem je odraščala ob starših, bratih in ob starih starših. Največ topline pa v njenih spominih nosi babica – ženska, ki ji je v knjigi Malo veš o zvezdah posvetila poglavje Ime bi ji bilo Lena. Knjigo si je podarila ob 30. rojstnem dnevu, poglavje pa je edino, ki povsem iskreno povzema zapiske iz njenega dnevnika.

Babica jo je učila drobnih, a pomembnih stvari: počesati lase, zlikati obleko, očistiti čevlje. Preprosti napotki, ki so postali lekcija o tem, kako z nežnostjo in dostojanstvom hoditi skozi življenje.

Rdečelaska, ki osvaja Alpe in sever Evrope

Pred kratkim je v glavni vlogi nastopila v oglasu, ki razkriva lepote Julijskih Alp, saj so gore njena velika strast. Kot naravna rdečelaska z modrimi očmi je bila dolgo iskana na trgu Severne Evrope, na katerem so takšni obrazi redkost. Danes pa pred kamere stopa premišljeno, le za projekte, ki odražajo njene vrednote.

Če bi živela še eno življenje, bi bila finančna analitičarka. Matematika jo je vedno privlačila – »moja neuslišana ljubezen«, pravi. Analitična in radovedna po naravi rada razstavlja svet na logične koščke, a priznava: »Rada sem v ospredju, kar kot matematik ne bi mogla biti.«

Že v srednji šoli je čutila, da jo vleče v svet televizije in ljudi. Sanjala je o lastni oddaji, čeprav se je dekletu iz Krškega to zdelo nemogoče. Veliki ljubljanski odri so se ji zdeli rezervirani za druge. Danes ve, da ni bila le sanjava deklica, ampak nekdo, ki je svojo enačbo uspeha izračunal na čisto svoj način.

Ljubezen do jezikov in oder v Stožicah

Klara Eva tekoče govori angleško in nemško – »kot materni govorec,« pove s smehom. Znanje ji danes odpira vrata pri vodenju mednarodnih dogodkov. Ljubi pa tudi poljščino – vanjo se je zaljubila ob ogledu filma Pisma sv. Nikolaju. »Če bi imela še eno življenje, bi ga preživela na Poljskem in jedla pieroge,« se pošali.

Pri petindvajsetih je vodila dogodek na ljubljanskem gradu za predstavnike Nata – prelomni trenutek, po katerem so se začela vrstiti vabila. Njena največja prireditev do zdaj? Dan slovenske vojske v Stožicah.

Pod žarometi in tišino radia

»Podjetje sem ustanovila isto sekundo, ko sem končala fakulteto,« pove. Danes jo lahko gledamo v oddaji Infodrom in poslušamo na 1. programu Radia Slovenija. »Televizija je vizualna, radio intimen,« pravi. »Radio me je vabil, ker sem želela nadgraditi govorno prezenco.«

Osebni arhiv Klara Eva Kukovičič

Najraje vodi dogodke v živo, pri čemer čuti energijo občinstva. Kot vodja govorniške ekipe TEDx Ljubljana pomaga drugim najti odrski pogum, ki ga je nekoč iskala sama.

V knjigi Malo veš o zvezdah se prepletata nežnost in melanholija. Klara Eva priznava, da je lažje kazati nasmeh kot ranljivost. »Samo pogumni ljudje se zares raznežijo,« pravi. V knjigi je pokazala, da tudi ženska pod reflektorji ni popolna – da pod nasmehom bije človeško srce. »Na odru sem urejena do potankosti, a tam nikogar ne zanima, kako se v resnici počutiš. V knjigi sem si dovolila biti – samo jaz.«

Mediji, moda in tek

Z večjimi odri je prišla tudi skrb za trajnost. Ljubiteljica narave ni želela novih oblek za vsak dogodek, zato se je povezala z modnimi oblikovalkami, ki ji posojajo ali ustvarjajo kreacije, ona pa njihovo delo predstavi občinstvu. »Pomembno je, da se ženske povežemo – vsaka lahko pomaga drugi, da zasije.«

Ko ne blesti pod lučmi, teče. Tek jo pomirja in ji pomaga ohraniti ravnovesje, včasih teče že ob štirih zjutraj. Oktobra jo čaka ljubljanski polmaraton. »Dolgotrajna sreča je tudi dobro počutje,« dodaja.

Kdaj, če ne zdaj

Čeprav jo poznamo kot glamurozno voditeljico, najraje pobegne v naravo ali preživi dan brez ličil. Oder primerja s torto. »Okusna je le, če si jo privoščiš redko«. Sanja o oddaji z občinstvom v živo, a ostaja realna: »Zlata doba televizije je mimo, a prostor za prave zgodbe ostaja.«

Nekoč je bila, pravi, »pridna punčka«, dokler si ni rekla: »Popoln trenutek ne obstaja, je tukaj.« Danes spodbuja druge, da naj nanj ne čakajo. »Vse, kar imamo, je pogum in – pripravljenost sprejeti besedo ne.«

Klara Eva ostaja zvesta Sloveniji. Ljubljana in Krško sta njen dom – en varen, drugi razburljiv. Verjame v kakovost življenja, ki jo tukaj imamo, in si želi, da bi v tem okolju nekoč odraščali tudi njeni otroci.

Vesna Topolovec