Skrb je odveč, kino v Črnomlju ostaja tudi po prenovi kulturnega doma
Pomisleki našega bralca, ki v Strategiji za kulturo Občine Črnomelj ni zasledil, da bo kino v prenovljenem kulturnem domu še obratoval, so odveč.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kot pravijo v RIC Bela krajina, ki upravlja kulturni dom, kino ostaja pomemben del njihove stalne ponudbe.
Redni program so začeli izvajati pred kratkim, od aprila pa bo obiskovalcem na voljo tudi redni mesečni kinoprogram. »Res je, da v strategiji posamezna področja niso opredeljena po dejavnostih (tudi gledališče, folklorna dejavnost itd.), so pa konkretne vsebine podrobneje opredeljene v internem akcijskem načrtu, v katerem je kino prepoznan kot pomemben del kulturne ponudbe,« pojasni Sašo Žepuhar, vodja Kina Črnomelj.
Delovanje kina tudi med zaprtjem dvorane to potrjuje. V zadnjih dveh letih so namreč kljub oteženim razmeram izvedli več kot sto projekcij na leto in v tem času zabeležili več kot 3.500 gledalcev. Ob tem posebej izstopa podatek, da sta kar dve tretjini obiskovalcev spremljali slovenski film, kar je daleč največji delež med vsemi kinematografi v Sloveniji.
Kino Črnomelj je član Art kino mreže Slovenije in združenja Europa Cinemas, sofinancira ga ministrstvo za kulturo, kar pomeni, da se zavezujejo k izvajanju kakovostnega programa. Več kot 50 odstotkov vseh projekcij so slovenski, evropski, neodvisni filmi in filmi kinematografij tretjih držav.
»Kot edini stalno delujoči kino v Beli krajini bo Kino Črnomelj tudi v prihodnje zagotavljal celovito filmsko dejavnost: redne projekcije, šolske predstave, dogodke z gostovanjem filmskih ustvarjalcev in projekcije v okviru letnega in potujočega kina,« poudarja Žepuhar.
Leta 2030 bo Kino Črnomelj, kot osmi v Sloveniji, praznoval sto let delovanja, zato si prizadevajo, da to pomembno obletnico pričakajo v najboljši formi, kot sodoben, dostopen in programsko kakovosten kinematograf, ki ostaja pomembno kulturno središče regije.
Za mesto z največ filmofili v Sloveniji sicer velja Ptuj, kjer je tudi najstarejši kino v Sloveniji – deluje že od leta 1897, le dve leti prej so v Parizu začeli javno prikazovati filme za občinstvo. Lani so v mestni občini Ptuj z okoli 23.000 prebivalci našteli 25.000 obiskovalcev, samo februarja letos kar sedem tisoč.
V Beli krajini živi okoli 27.000 ljudi, želja našega bralca, ki ne skriva, da je lokalni filmofil, pa je, da bi v prenovljeno dvorano z 239 sedeži na leto privabili vsaj polovico teh. Morda tudi z abonmaji ali tematskimi filmskimi večeri.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
