Jurjevo v Črnomlju: Zeleni Jurij je lahko le najboljši deček
V soboto so se v največjem belokranjskem mestu z značilnim obrednim plesom in s petjem poslovili še od ene zime. Zaradi dežja se je otroški folklorni program prestavil v varno zavetje prikupne gotske cerkvice sv. Duha, ki je oživela s plesi tribuško kolo, šotiš, hruške jabuke slive in rašplot. Cerkev, le lučaj od Dobličice, je napolnil zven treh folklornih podmladkov, FS OŠ Loka Črnomelj, FS OŠ Mirana Jarca Črnomelj, FS VDC Črnomelj. Medtem pa so zunaj že izrezovali piščali iz lipovih vej, s katerimi so mladeniči s piskanjem uspešno pregnali oblake.
Dogajanje se je zato preselilo na trg ob cerkvi, na katerem se je že slišalo šelestenje zelenih brezovih vej. Plesalci iz FS Zeleni Jurij Črnomelj so peli in plesali v krogih, sredi njih pa so tiho stopicale bose noge, skrite v snopu svežih vejic. Ob dobrih 10 °C in mokrih tleh je bil prizor kar šokanten – še posebej, ko so zvezdo dneva oblili z vedrom vode, v izogib poletni suši. Tokratni Jurij se je sam javil za to naporno, a častno nalogo, ki jo lahko opravlja tudi dekle.
»Kot Zeleni Jurij se počutim dobro, stopala pa me bolijo,« se je nasmehnil osnovnošolec Luka, ki je v vlogi, za katero se poteguje veliko vrstnikov, že tretje leto. Njegova mama Petra Žunič, prav tako folkloristka, je dodala: »Ni me strah, saj mi je obljubil, da se ne bo prehladil. In jaz mu verjamem.« Jurjevo, prav tako kot metliški in predgradski pomladni obred, prikazuje cikel umiranja in novega prebujanja. »Včasih si ljudje naravnih pojavov niso znali razlagati racionalno, ampak so verjeli, da bodo s pomočjo metanja snopa brezovih vej v reko pospešili prihod pomladi,« razlaga Anita Matkovič, etnologinja, ki je v domači folklori aktivna že 30 let in trenutno vodi Folklorno skupino Loka Črnomelj. Dodaja, da je danes folklora pravzaprav le še »gledališče zgodovine«.
Folkloro ohranjajo živo le še takšni obredi
Že v sredini 19. stoletja je bilo Jurjevo dejansko mrtvo in obstajajo zapisi, da so ga že takrat skušali oživljati. Veliko vlogo pri tem ima Črnomaljec Janez Kapele, ki je Jurjevo opisal že leta 1839.«V času Prešerna pa so se začeli intelektualci zavedati vrednosti narodnega blaga, kot so temu rekli. Takrat se tudi prvič pojavi izraz »beli Kranjec«. »Po mojem mnenju ime regije obstaja prav zaradi bele noše, ki so jo Belokranjci takrat – na srečo ali na žalost – še vedno nosili.«
Drugod po Sloveniji so se že odločali za temnejša, bogatejša oblačila, medtem ko je Bela krajina zaradi odmaknjenosti ohranila najdlje. »Ob prelomu stoletja so belo laneno oblačilo nosili le še najstarejši ali revnejši med vaščani. Takoj ko so si lahko privoščili, so kupili gotove obleke. Pri tem so pomagali tudi izseljenci iz Amerike, ki so pošiljali blago in denar. Adlešički župnik v kroniki celo piše, kako ga jezi, da bodo Američani 'vse pokvarili', saj belega kmalu nihče več ne bo nosil.«
Iščejo nove članice
Tudi v Črnomlju, podobno kot v Metliki, se danes srečujejo s pomanjkanjem novih članov, predvsem deklet. Predsednica FS Zeleni Jurij Črnomelj, Jeni Kure, poudarja, da pri obredu dekleta pojejo in si s petjem odgovarjajo druga drugi, kar zahteva večje število pevk, zato so za ta nastop morale pridobiti nekaj novih. »Pripravljali smo se tri mesece, ker si je treba kar nekaj besedila zapomniti. Zadnja dva dneva pa smo se bolj ukvarjali s pripravo vejic, breze s trakovi, in s celotno organizacijo. Rada bi se še posebej zahvalila RIC-u Bela krajina, občini, JSKD in ZIK-u, ki so nam omogočili izvedbo prireditve, saj smo morali prostor zaradi dežja prestaviti,« še doda.
Kuretova pravi, da predstavlja zanjo folklora, s katero se ukvarja že 20 let, predvsem druženje s prijatelji, s katerimi z igro in s petjem peljejo dediščino naprej.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
