© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Resnica o nekdaj slavnem metliškem vinu in še o eni belokranjski zmoti


Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše
20. 10. 2018, 16.00
Posodobljeno
27. 10. 2018 · 09:34
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_5194_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_5194_1_1
img_5199_2_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Z Antonom Omerzelom se je pogovarjal Matjaž Rus.
img_5204_7_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_5203_6_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Čeprav Gradac, od koder je doma Anton Omerzel, ni vinogradniški kraj, pa so nekdaj gojili šmarnico, ki se je Omerzel spominja z nostalgijo, ko se ozre na svoja mlada leta. Tudi sam ni bil nikoli vinogradnik, vinogradništvo in vino pa je začel spoznavati šele, ko se je začela v Metliki prireditev Vinska vigred. Računalniško je namreč obdeloval ocenjevanje vin.

Pred časom pa je zbudilo njegovo pozornost vino, imenovano metličan. Mislil je, da gre za sopomenko metliške črnine, a je pozneje ugotovil, da je bilo to nekdaj cenjeno in priljubljeno belo vino. Sestavljeno je bilo predvsem iz kraljevine ali moravne s pridatkom žlahtnine, zelenega veltlinca, laškega rizlinga, podbela, plavca, zelenike itd. Najboljši položaji zanj so bili v Drašičih, Vidošičih, Repici in Radovici. Prvo omembo metličana v pisnih virih je Omerzel zasledil leta 1875. Prvi zapis o poimenovanju metliške črnine prav s tem imenom pa je bil po Omerzelovih ugotovitvah, objavljen šele 6. februarja 1933, ko je ljubljanska restavracija Slamič objavila reklamno v časopisu Jutro.

Omerzel je o svojih izsledkih izdal publikacijo z naslovom Resnica o nekdaj slavnem metliškem vinu in še o eni belokranjski zmoti. V njej namenja največ pozornosti prav metličanu, ki so mu med obema svetovnima vojnama špekulanti naredili veliko škode, ker so ga mešali s slabimi vini. Dotaknil pa se je tudi vprašanja portugalke oz. potrgalke. Raziskave se je lotil na prigovarjanje svojega sošolca Janez Kureta, ki je, tako kot tudi mnogi drugi, prepričan, da je potrgalka izključno belokranjska beseda. »Rezultat raziskave je bil, da sem na uporabo besede potrgalka (tu in tam tudi potrgavka) v preiskanih virih tako na Janezovo veliko presenečenje in razočaranje kot tudi na podoben odziv pri mnogih drugih Belokranjcih, ko sem jim to povedal, pogosteje naletel na Dolenjskem kot v Beli krajini. V ostalih slovenskih vinorodnih okoliših morebitnega poznavanja sopomenke potrgalka nisem zasledil,« je povedal Omerzel, ki je svojo publikacijo včeraj predstavil v metliškem hotelu Bela krajina v pogovoru z Matjažem Rusom. Večer sta popestrila mlada kitarista, učenca Glasbene šole Črnomelj Nuša Butala in Bor Kunič.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.