M. G.

V prostorih Podjetniškega inkubatorja Bela krajina je pred kratkim potekala razprava o sodelovanju med Slovensko vojsko, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom pri zagotavljanju odpornosti države. Posvet, ki ga je vodilo ministrstvo za obrambo, je izpostavil nujnost povezovanja, odprtosti in pripravljenosti na spremembe v času, ko se varnostne razmere v svetu hitro in nepredvidljivo spreminjajo.

Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za obrambo Bojan Pavlin, tudi Slovenija ni odporna proti globalnim varnostnim in političnim spremembam.

»Ne živimo v mehurčku. Tveganja obstajajo na gospodarskem, političnem in varnostnem področju. Vojaška ogroženost trenutno ni neposredna, smo pa ranljivi zaradi prekinitev dobavnih verig, kibernetskih groženj ter energetske in prehranske odvisnosti,« je opozoril. Poudaril je, da moramo dvigniti tudi zavest o odgovornosti državljanov, predvsem raven domovinske vzgoje. »Ne moremo govoriti samo o pravicah. Tudi odgovornost je del zdrave in odporne družbe.«

Najprej moramo poskrbeti sami zase

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je povedal, da so zadnje krize – epidemija, migracije in druga izredna stanja – pokazale, kako pomembna je zrela in sodelovalna lokalna skupnost. »Trideset let smo živeli v utvari, da bo vedno nekdo drug poskrbel za nas – svobodni trg ali velike mednarodne strukture, kot je Nato. A resnica je, da moramo najprej poskrbeti sami zase, za svoj dom, svoje mesto,« je poudaril. »Braniti bomo morali sami sebe, in to vedno povem našim mladcem: če vas spustimo gor v Kočevski rog, v tisto goščavo – koliko vas bo prišlo nazaj domov,« se je spraševal.

Dejal je, da prebivalci Bele krajine zelo dobro razumejo pomen varnosti in sodelovanja z vojsko: »Ko je vojak patruljiral v neki naši vasi, je gospa rekla: Kadar je on tukaj, mirno spim. Ljudje potrebujejo občutek varnosti. To je ključno.« Pohvalil je tudi izjemno pripravljenost krajanov za sodelovanje pri vojaških vajah: »Pri zbiranju soglasij za uporabo zemljišč v Beli krajini ni bil zavrnjen niti en podpis.«

Teritorialne enote 

Polkovnik Branko Podbrežnik, poveljnik prostorskih sil Slovenske vojske, je predstavil razvojni koncept ponovne vzpostavitve teritorialnega načela, ki je bilo v Sloveniji opuščeno po 90. letih.

»Slovenska vojska se je v preteklosti oddaljila od okolja, iz katerega je zrasla. Zdaj se vračamo z oblikovanjem osmih teritorialnih poveljstev po Sloveniji, tudi v Novem mestu, ki bodo sestavljena iz pogodbenih in obveznih rezervistov. Resolucija predvideva dolgoročno vzpostavitev do 40.000 pripadnikov z različnimi statusi.

Skoraj celotna Bela krajina je danes vojaško prazna. A odziv ljudi je odličen. Verjamem, da bomo tudi tukaj vzpostavili učinkovito teritorialno enoto,« je dejal.

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, je poudaril, da je v naši regiji kar nekaj podjetij, ki jih lahko štejemo v okvir slovenske obrambne industrije oziroma imajo velike možnosti, da to postanejo.

Regija ima v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami največ prijavljenih inovacij – v zadnjih sedemnajstih letih kar 396. »Že tukaj se skriva velik potencial, ki bi ga bilo mogoče izkoristiti tudi za potrebe obrambne industrije,« je povedal in poudaril tudi odpornost podjetij proti tržnim spremembam in kriznim situacijam, kar se je pokazalo v letih od 2008 do 2014, ko je svetovno gospodarstvo pretresla kriza, pa tudi v času epidemije covida-19.