Poljščine po suši - Bodo s tem dežjem nadoknadile zamujeno?
Aprilske padavine so na njivah izboljšale razmere za rast, a je pred tem suša občutno zadržala razvoj rastlin – Rumenenje in rdečenje listov zaradi pomanjkanja hrane – M. Strgulec: Padavine naj bi v večini primerov ublažile zaostanek v razvoju poljščin – Zvone Černelič: Na biodinamični kmetiji ni suše
Padavine so pred dnevi na njivah izboljšale razmere za rast. Toda pred tem je daljša suša močno upočasnila razvoj posejanih in posajenih rastlin in otežila sajenje. O ukrepih za blažitev posledic pomanjkanja vlage v tleh so pisali tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, katerega svetovalci ocenjujejo tudi koristnost dosedanjih padavin.
Kot sta v svojih nasvetih zapisali kmetijski svetovalki v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo in travništvo, in Natalija Pelko, specialistka za zelenjadarstvo ter varstvo narave in okolja, se je suša začela kazati nekako v zadnji tretjini februarja. Ta mesec je bil nadpovprečno topel in osončen ter s podpovprečnimi padavinami. Najbolj so sušo občutili na območjih Trebnjega in celotnega Posavja, nekoliko manj v Beli krajini. Suša se je nadaljevala v marcu, ki je minil brez padavin, hkrati so bile v marcu podpovprečne temperature z izrazitim nihanjem med nočno in dnevno temperaturo in nadpovprečno veliko vetra, ki je pospeševal izhlapevanje vlage iz tal.
Suša
»Razvoj žit, oljne ogrščice in trav se je v zadnjih štirinajstih dneh ustavil. Rastline mirujejo, v glavnem so stabilne. Ponekod se pojavljajo fiziološke motnje, rumenenje, rdečenje listov, kar gre pripisovati posledicam neustrezne prehrane,« sta v dneh pred padavinami zapisali svetovalki novomeškega kmetijskega zavoda.
Gnojila so draga, mogoče zato nekateri ne bodo dognojevali.
Na eni od kmetij na Krškem polju so nam povedali, da so njive, ki so jih preorali lansko jesen, presušene, zato jih zdaj namakajo, preden na njih sejejo in sadijo. V februarju so sadili solato v rastlinjakih in ta bo zrasla do sredine aprila. Nekoliko pozneje so jo sadili tudi na prostem. Nasade v rastlinjakih in na prostem namakajo, drugače zelenjava tam v suši ne bi preživela. Vpliv pomanjkanja vode opažajo tudi na ječmenu, ki so ga posejali jeseni. Korenine ječmena so se razvile slabo, zato raste počasi.
Bela krajina po ugotovitvah Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto tokrat ni bila najbolj na udaru zaradi suše. A tudi tam opažajo, kot je povedal kmet Andrej Škof z Boldraža, posledice pomanjkanje padavin. Žito se je slabo ukoreninilo, pomanjkanje vode zavira rast, posevki so marsikje precej porumeneli. V vinogradih in sadovnjakih posledice suše v tej rastni dobi niso izrazite.
Ukrepi proti suši
»Cilj je, da v največji meri ohranimo vlago v tleh. Napake, kot so globoko oranje v tem času ali puščanje odprte brazde preko cele zime, učinkujejo tako, da se vlaga hitro izgublja. Priporočamo predvsem, da jeseni preorane njive plitvo obdelamo, da zapremo brazde in s tem preprečimo izhlapevanje vode. Izogibamo se spomladanskemu globokemu oranju, tudi agresivni predsetveni obdelavi, saj s tem kvarimo strukturo tal. Prezimne dosevke za podor plitvo podorjemo ali zadelamo v tla z orodji – gruberji oziroma rahljalniki na njivah za setev koruze, počakamo še prve padavine. Plitko obdelane njive takoj obdelamo še z zgoščevalnimi valjarji,« sta svetovalki novomeškega kmetijskega zavoda zapisali med ukrepe za ustrezno obdelavo njiv. Za ublažitev posledic suše so, kot sta poudarili, zelo pomembni srednjeročni ukrepi, kot so pester kolobar, ki vključuje tudi dosevke, še posebej za podor ali krmne koševine, dodajanje komposta, ki povečujejo delež humusa na njivi, zmanjšana obdelava tal, zastiranje tal tudi v času setve, uravnoteženo gnojenje, tudi s kalcijem, izbira vrst in sort poljščin, ki bolje prenašajo sušo, ter rastline s krajšo rastno dobo.
Po dežju opazna rast
»Oranje je neustrezen način obdelave.« Zvone Černelič
Že po prvih padavinah so po terenskih opažanjih Mateje Strgulec rastline opazno napredovale. Svetovalka meni, da se bodo posevki popravili tam, kjer ni bilo tehnoloških težav. Če so kmetje prepozno sejali, so zdaj težave večje. Zakaj so sejali prepozno, je lahko sicer več razlogov. Mogoče niso mogli v jeseni pravočasno pospraviti koruze, mogoče so bila takrat tla mokra in zato neprimerna za obdelavo. »V večini primerov tokratna suša ne bo imela prevelikega vpliva. Ocenjujem, da je rast žita dokaj stabilna, in da bodo padavine v večini primerov nadomestile zaostanek v razvoju poljščin. Če bo manj klasja, bo ob dobri nadaljnji oskrbi to lahko boljše,« je povedala Strgulčeva po prvih padavinah v aprilu.
Kot je rekla, zdaj pridelovalce spodbujajo k drugemu dognojevanju, ki naj bi ga opravili v približno naslednjih štirinajstih dneh. »Gnojila so draga, mogoče nekateri zato ne bodo dognojevali. Bi pa bilo škoda, če ne bi zdaj gnojili, ker so pretežni del stroškov že vložili. Če tega, kar je že posejano, zdaj ne bi oskrbeli naprej, bi bila gospodarska škoda. Če bo subvencija, ki jo obljublja država, in če bodo višje odkupne cene, bi to omililo posledice suše in nekako bi se v pridelavi stroškovno izšlo,« meni svetovalka Mateja Strgulec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Drugačen način
»Na ekološki kmetiji, kaj šele na biodinamični kmetiji ni suše,« je ob tokratni suši rekel Zvone Černelič z biodinamične kmetije Černelič iz Dečnega sela. Kot je poudaril, moramo biti v kmetijstvu na sušo pripravljeni. Pri živinoreji je pomembno, katero pasmo goveda izberemo za posamezne vrste tal, na katerih se bo živina pasla. In pomembno je, da živali niso polno obremenjene glede tega, koliko mleka morajo dati in kolikšen mora biti prirast mesa. Z upoštevanjem tega tudi suša na pašniku ne bo tako hud udarec.
»Kar zadeva njive, pa je tako. Če skrbiš za humus in rahla tla, zadržiš vodo v tleh. Na njive se podajajo z zelo težkimi traktorji in plugi. In kako ne bo zdaj suša na njivi, če je kmet bil, zvaljal zemljo. Pozimi mora biti na zemlji 'zelen pokrov',« je dejal. Za »zeleni pokrov« na svoji njivi uporablja mešanico semen. Poletna mešanica je iz petindvajsetih vrst rastlin, zimska iz sedmih vrst.
»Oranje je neustrezen način obdelave. Z oranjem obrnemo zemljo in s tem, ko spodnje plasti potegnemo na vrh, potegnemo iz tal tudi vlago in pospešimo njeno izhlapevanje. Posebno je to izrazito pri globokem oranju. Oranje ima še druge neugodne učinke. V zemlji so na primer deževniki, z oranjem jih poškodujemo in potegnemo na vrh. Z oranjem dvigujemo tudi semena plevelov, ki so v tleh mogoče zelo dolgo časa čakala na 'svojo priložnost'. Ko zdaj pridejo na vrh, vzklijejo. Praha ni v redu, ker z njo ne skrbimo za življenje v tleh. Oranje smo na svoji kmetiji črtali pred dvajsetimi leti. Uporabljamo podrahljalnik. S podrahljavanjem zemlje ne obrnemo in s tem tal ne izpostavljamo izsuševanju. Tudi semen plevelov ne potegnemo navzgor in jim tako ne damo pogojev, da bi se razrasli. Z rahljanjem varujemo zemljo,« je poudaril Zvone Černelič.
Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.
