##IMAGE-3315047##

Potem ko so pridelovalci poželi pšenico in pridelek pospravili, brežiško podjetje Skala ugotavlja, da je letos odkupila več tega žita kot lani. Pridelovalcev je nekaj manj kot v preteklosti, a so večji, tako da posamezniki dobavljajo večje količine pšenice.

Podjetje Skala, ki je solastnik žitnih skladišč v Brežicah, je odkupilo približno 2.500 ton pšenice, kakovostnega razreda B, torej dobre krušne pšenice. Cena za to žito, za katero se je podjetje dogovorilo s pridelovalci pred sezono, znaša 180 evrov za tono; denar po besedah Skalinega predstavnika Toneta Cerjaka podjetje izplačuje v teh dneh.

Za tono pšenice kakovostnega razreda A so pridelovalci dobili 190 evrov; ta vrsta predstavlja v letošnjem Skalinem odkupu približno 5 odstotkov. Tona slabšega žita v razredu C je veljala 170 evrov. Te cene veljajo za predpisano suho pšenico. Skala odkupuje vsakršno, tudi preveč vlažno pšenico, ker ima lastno sušilnico v Brežicah. Tej najbližja primerljiva sušilnica obratuje v Ljutomeru.

Nekateri pridelovalci so mogoče pri prodaji presenečeni nad tem, da pšenica, ki jo oddajajo v prevzemno skladišče, ni tista, ki so jo, kot so mislili med letom, imeli na svojih njivah.

“Nekateri pridelovalci so imeli v resnici krmno pšenico, ker so to tudi posejali. Zato morajo biti pozorni pri izbiri semena, da bodo dosegli s pridelkom želeno kakovost. Vrsto pšenice sicer označuje tudi deklaracija na embalaži,” pravi Tone Cerjak in dodaja, da želi podjetje, katerega predstavnik je, odkupiti kar največ prvovrstne pšenice.

“Če je odkupljeno žito kakovostnejše, je to dobro tudi za pridelovalce, saj jim ga plačamo po višji ceni,” omenja Cerjak še drugo stran.

Če je kakovost pšenice precej odvisna od vremenskih razmer in tal, kjer žito raste, pa lahko na izid žetve veliko vplivajo pridelovalci z načinom pridelave, kamor spada tudi kolobarjenje.

“Kolobar podpira tudi Skala. Tako naše podjetje na primer spodbuja setev oljne ogrščice, ki jo tudi odkupuje ali zanjo organizira odkup.”

Oljno ogrščico, ki temeljito globinsko rahlja zemljo, sejejo na pšeniščih poljih konec avgusta in v začetku septembra, torej nekako v tem času. Žanjejo jo junija naslednje leto. Ogrščico uporabljajo za izdelavo biodizla, ostanek po stiskanju služi kot surovina za krmila. Tržišče za oljno ogrščico je očitno zagotovljeno.