Čebele so pridne, marljive in zanesljive, a tudi te drobne žuželke imajo omejeno kondicijo. Smo jih ljudje s svojim obnašanjem, predvsem s težnjo po čim večjih pridelkih in dobičkih ter lagodnejšem življenju prignali na rob? To zimo so tudi slovenske čebele z nenavadno visokim deležem odmrtja družin opozorile, da so občutljive in da niso večne.

O tem, kam in zakaj so izginile čebelje družine, so razpravljali tudi minulo soboto na čebelarskem posvetu v Celju. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je povedal, da prvi podatki kažejo, da je ponekod v naši državi izginilo celo od 50 do 70 odst. čebeljih družin. Največje težave imajo primorski čebelarji, najbolje pa kaže notranjskim.

Do konca tega meseca bodo čebelarji zbrali še več podatkov s terena. Upajo, da bo povprečni delež odmrlih in izginulih družin nekje okrog 30 odst. Tudi to ni malo, saj gre za okrog 40.000 čebeljih družin od skupno registriranih 150.000. Izgube so velike že za čebelarje, saj naj bi samo neposredna izguba na panj znašala 200 evrov. Čebelarji bodo zaradi zmanjšanja števila družin tudi ob čebelje pridelke. Medu bo zagotovo manj.

“Letos bodo morali slovenski čebelarji vzrejati čebele predvsem za razmnoževanje in povečevanje čebeljih družin in ne za pridelavo medu ter drugih čebeljih pridelkov,” pravi Vlado Auguštin, čebelarski svetovalec pri ČZS.

To pa seveda še ni vsa škoda. Čeprav je Slovenija po poseljenosti s čebelami na drugem mestu v Evropi, je izguba tako velikega števila čebeljih družin že kritična, sploh na območjih, kjer so izgube izrazito močne.

Prav lahko se zgodi, da bo na teh območjih nastala tudi posredna gospodarska škoda, ker čebele ne bodo oprašile rastlin v tako veliki meri, kot to počno v običajnih letih. Pri sadnem drevju naj bi namreč čebele oprašile kar 70 do 80 odst. oplojenih cvetov.

Vzroki

O tem, zakaj čebele tako množično odmirajo in izginjajo, še nima pravega odgovora niti stroka. Na že omenjenem celjskem posvetu so ugotavljali, da med pomembne razloge spada že znani zajedalec čebel varoja, na izginjanje čebel pa skoraj zagotovo vplivajo tudi virusi, vse bolj razširjena uporaba pesticidov, na splošno onesnaženo okolje in klimatske spremembe, nekateri pa ugibajo, da morda na orientacijo čebel vpliva tudi mobilna telefonija.

Zgodbe o izgubah tudi do 70 odst. čebeljih družin v ZDA, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Poljski, Španiji in še ponekod so že lani in predlani polnile časopisne strani. Poročali so predvsem o nenavadnem skrivnostnem izginotju čebel, kar je povzročilo, da so ostali panji prazni s satjem, z zalogo medu in s čebeljo zalego, ki je bila tako obsojena na smrt.

Lani in predlani je ekstremno topla zima porušila ravnovesje v čebeljem življenju, spremenila čas vegetacije in s tem tudi pašna in brezpašna obdobja za čebele. Oslabljene čebele pa so bile lahko samo še večja tarča zajedalcev in bolezni.

Čebelarski poznavalci kakih 70 odst. izgub čebel v Sloveniji pripisujejo varojam, ostalo pa drugim vzrokom. Zanimivo je, da so to zimo velike izgube čebeljih družin imeli tudi nekateri čebelarji z večdesetletnimi izkušnjami. Tudi na mednarodni ravni se oblikujejo delovne skupine, ki naj bi razrešile ta problem, pri nas pa se je Čebelarska zveza povezala z Veterinarskim inštitutom, da bi skupaj pripravili raziskovalne projekte in prišli težavam do živega. Vse bolj postaja namreč jasno, da je boj za preživetje čebel tudi boj za preživetje ljudi.