P. P.

P. P.

Prvič bodo podelili certifikate blagovne znamke Okusi Posavja – Dr. Aleš Kuhar: Izziv je tudi, kako povečati konkurenčno in sodobno kmetijsko pridelavo, predvsem zelenjave - Župan MO Krško Janez Kerin: Podjetniški inkubator uspešno deluje

V Podjetniškem inkubatorju Krško so v petek na novinarski konferenci predstavili uspešno delovanje inkubatorja in dvodnevni strokovni dogodek Deep Dive Posavje 2023, ki bo 27. in 28. septembra potekal v mestni občini Krško. Direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško (CPT) Kristina Ogorevc Račič se je pohvalila, da je njihov Podjetniški inkubator eden od 12 letošnjih nominirancev za »Naj EU projekt 2023«. Omenila je še, da so zelo ponosni na mlada podjetja, ki delujejo v tem inkubatorju. Eno od njih, podjetje za športno opremo Mint, je letos tudi prejelo priznanje za zlato inovacijo. 27. septembra bodo v sklopu prireditev »Naj EU projekt 2023« pripravili tudi dan odprtih vrat Podjetniškega inkubatorja Krško.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je ob tem poudaril, da je ta nominacija potrditev, da se je MO Krško pravilno odločila za ta projekt, kar so prepoznali tudi v Ljubljani. Dodal je, da je Podjetniški inkubator Krško regijski projekt, katerega osnovni namen je povečanje podjetniške dinamike v regiji, zagon novih podjetij in izboljšanje poslovnega okolja v celotnem Posavju. Doslej se je v podjetniški inkubator vključilo že 13 podjetij. Projekt, ki je bil izveden med letoma 2018 in 2021 in katerega celotna vrednost je znašala skoraj 560 tisoč evrov, so s približno 386 tisočaki pokrili z evropskimi sredstvi. MO Krško je z namenom vzpodbujanja mreženja znanja, nadgradnjo kompetenc ter vzpodbujanja internacionalizacije in co-workinga rekonstruirala objekt v starem delu mesta in vzpostavila podjetniški inkubator, je spomnil župan in dodal, da se je v dobrih dveh letih delovanja pokazala upravičenost tovrstne odločitve, saj inkubator prispeva k razvoju mladih podjetij, nudi podporo pri skupni promociji, izvaja izobraževanja in usposabljanja, vpliva na boljšo prepoznavnost in kadrovsko situacijo ter spodbuja razvoj start-up podjetij. Po Kerinovih besedah so ob koncu lanskega leta že presegli 70 % zasedenosti podjetniškega inkubatorja. Izrazil je pričakovanje, da bodo še pridobili evropska sredstva za izgradnjo obrtno-proizvodnega inkubatorja v poslovni coni v Vrbini.

PRIHAJA 30 NAJBOLJŠIH ŠTUDENTOV BTF V LJUBLJANI

Direktorica Centra za podjetništvo in turizem Kristina Ogorevc Račič je dejala, da ljubljanska Biotehniška fakulteta CPT Krško prepoznala kot perspektivnega partnerja na področju živilske tehnologije in kmetijstva. Profesor na tej fakulteti dr. Aleš Kuhar, ki tudi vodi projekt EIT Food Hub Slovenija, bo v Posavju, ob pomoči številnih deležnikov, organiziral dogodek na 27. in 28. septembra. Povedal je, da niso dolgo premišljevali pri odločitvi, da je Posavje oz. mestna občina Krško zelo dobra lokacija za izvedbo takšnega terenskega projekta, katerega namen je povezati ključne akterje regijskega agroživilstva, aktivirati mlade ter spodbuditi javno razpravo o možnostih razvoja kmetijskega in živilskega sektorja v različnih regijah Slovenije. Sodelovalo bo 30 najboljših študentov Biotehniške fakultete. Prvi dan dogodka obiskali MO Krško, CPT s Podjetniškim inkubatorjem Krško, Evrosad, Grad Rajhenburg – peninoteko in Gostilno Kunst.

P. P.

Ti naj bi študentom nudili podporo pri pripravi analiz na štiri tematske izzive: Sodobne kmetijske tehnologije: iskanje sinergij s trajnostnim turizmom (MO Krško s PI Krško); Lokalne oskrbne verige s hrano: oblikovanje edinstvene turistične ponudbe (Evrosad); Kulturna dediščina in tradicija: temelj sodobnega kmetijstva in gastronomije (Grad Rajhenburg – peninoteka); Znamčenje v gastronomiji: prepletanje hrane, trajnosti in edinstvenih doživetij (Gostilna Kunst). Kuhar je še omenil, da bo del aktivnosti potekal tudi na ŠC Krško-Sevnica, kjer se bodo tamkajšnji dijaki seznanili z robotiko v agroživilstvu.

Račičeva je izpostavila tudi dogodek »Spoznaj posavske agri-food start upe«, ki bo 27. septembra zvečer v Kleti Krško in na katerem se bodo predstavila podjetja Narayan, Klet Krško, Čokoladnica Kunej in Reset pivovarna, kot gost večera pa se bo pridružil upokojeni nekdanji prvi mož nuklearke Stane Rožman. 28. septembra bodo pri Treh lučkah prvič podelili certifikate blagovne znamke Okusi Posavja, v katero je trenutno vključenih 24 ponudnikov – gostincev, vinarjev, pivovarjev, slaščičarjev, pridelovalcev. Ob tem bodo izvedli še izobraževanje za ponudnike turističnih storitev in turistične delavce ter načrtovalce turizma na destinaciji Čatež in Posavje, in sicer na temo zelenih certifikatov in trajnosti, ki ga CPT Krško organizira skupaj z Društvom kreativnih gostincev JRE. Sodelovala bosta Gregor Repovž (Gostilna Repovž) in Ksenija Krajšek Mahorčič (Gostilna Mahorčič). Zatem pa bo še javni forum EIT Food Hub Slovenija: Trajnost, prehranski sistem in turizem v Posavju, na katerem bodo udeleženci dvodnevnega terenskega študijskega foruma predstavili svoje ugotovitve, sodelovali pa bodo še župan Občine Bistrica ob Sotli in predsednik Sveta regije Posavje Franjo Debelak, dekanja Fakultete za turizem Univerze v Mariboru prof. dr. Marjetka Rangus, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marina Pintar, direktor podjetja Evrosad Boštjan Kozole in Jakob Bogovič s Kmetije Bogovič.

Tema dvodnevnega dvodnevnega dogajanja v krški mestni občini bo torej prej ko slej gastronomija. Kako jo še bolj vpeti v prehranski sistem, trajnost in turizem v Posavju? »Gre za to, kako povezovati primarno in sekundarno gospodarsko dejavnost, se pravi kmetijstvo, živilstvo z gastronomijo na visokem nivoju, kot ste si zastavili v regiji. Turisti, pa tudi turistični delavci, lastniki in upravljalci podjetij pogosto ne vidijo sinergij. Ne razumejo, da je potrebno za sodobno gastronomsko ponudbo imeti oblikovane lokalne pridelovalne vire. V vaši regiji vidim, da gredo ambicije v pravo smer. Želimo to izpostaviti kot dobro prakso, ko se vrhunski gostinci, ponudniki, povezujejo s proizvajalci kmetijskih pridelkov. Izziv je, kako povečati konkurenčno in sodobno kmetijsko pridelavo, predvsem zelenjave. Brez namakanja si konkurenčne, tržne pridelave ne moremo predstavljati. Predstaviti želimo, da je sodobno kmetovanje možno tudi vzpostaviti z naravi prijaznimi sodobnimi tehnologijami. Potrošniki v Sloveniji dostikrat ne sprejemajo, da je zelenjava pridelano intenzivno, v rastlinjakih, na krožnikih pa se znajde ravno zelenjava iz trgovinske verige, iz najbolj intenzivnih praks iz soseščine ali Izraela. Bolje je, da je zelenjava intenzivno pridelana v Posavju, kjer jo imamo na očeh, kot da se pripelje od zelo daleč,« je povedal ugleden agrarni ekonomist Kuhar.