R. N.

Kovaštvo je bila včasih pomembna obrt; vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. Danes se s tem ukvarjajo le še nekateri, pri Skubetovih iz Srednjega Lipovca pa skoraj vsak dan še vedno zapoje kovaško kladivo. Spretno ga s svojimi močnimi kovaškimi rokami vihti Franc, ki se mu prav nič ne pozna, da je pred kratkim praznoval 97. rojstni dan. »Delo krepi človeka in ga drži pokonci,« pove Franc, ki tudi na stara leta ne zna mirovati. Dopoldneve rad preživi v svoji delavnici, v kateri izdeluje različna kmečka orodja. Mnogi pohvalijo, da takšnih ni daleč naokrog.

##IMAGE-4087690##

Prostor, v katerem dela, je majhen in nizek, na sredini pa je veliko nakovalo. Zadaj je peč, v kateri segreva železo, da ga lahko potem z udarci kladiva oblikuje. Tudi zatohli vonj po oglju daje vedeti, da je kovaštvo zahtevno delo. Leta za nakovalom so pri Francu naredila svoje, saj hodi sključen, a še vedno rad pride v delavnico, ki je zanj kot nekakšno zdravilišče, pravi. Ko izdeluje orodja, namreč dobro razgiba svoje telo. »Že od majhnega sem navajen delati. Upam, da bom lahko še nekaj časa ustvarjal. V tem uživam. Roke me ubogajo, še vedno imam moč, da lahko poprimem za kladivo. Dobro tudi vidim, očala potrebujem le pri branju. Malo slabše slišim, bolijo pa me noge, ker veliko stojim,« pripoveduje Franc, ki svoja leta zelo dobro skriva.

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.