##IMAGE-3626949##

Po enomesečnem poskusnem obdobju bo v Sloveniji takoj po novem letu uradno zaživel sistem davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino, o katerem je v želji po zajezitvi obsega davčnih utaj razmišljalo že kar nekaj vlad. Od 2. januarja bo morala biti o vsakem prejetem plačilu obveščena finančna uprava, kupci pa bodo morali obvezno vzeti račun.

O davčnih blagajnah se je v Sloveniji začelo govoriti že pred približno petimi leti, a ideja predvsem v gospodarstvu ni bila dobro sprejeta, vnovič pa jo je že kmalu po nastopu mandata obudila vlada Mira Cerarja.

Letos poleti je tako DZ sprejel zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim se v Sloveniji uvaja davčne blagajne. Te bodo od 2. januarja obvezne za tiste zavezance, ki morajo izdati račun za dobavljeno blago ali storitev in morajo voditi poslovne knjige in evidence, plačilo pa prejmejo v gotovini. Pri tem se za gotovino štejejo tudi plačilne ali kreditne kartice.

Po novem bodo morali ob vsakem plačilu z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS (Furs). Ta bo račun potrdila, podatke pa shranila, s čimer bosta omogočena sledljivost in nadzor nad izdanimi računi.

Različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, se bo tako onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili. Po izračunih vlade bi lahko zato pobrali od 50 do 100 milijonov evrov več dajatev letno.

Da bi razbremenili tiste zavezance, ki izdajajo le manjše število računov in so jim davčne blagajne prevelik strošek, so pripravili brezplačno aplikacijo Mini blagajna, do katere je mogoče dostopati prek Fursovih spletnih strani.

Ne glede na način davčnega potrjevanja računov pa imajo vsi zavezanci pred izdajo prvega takšnega računa še kar nekaj opravkov. Pridobiti morajo posebno namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne, popisati poslovne prostore, v katerih bodo davčno potrjevali račune, sprejeti pa tudi interni akt, v katerega zapišejo, ali bodo uporabljali elektronsko davčno blagajno, ali pa bodo izdajali račune iz vezane knjige računov in jih davčno potrjevali s pomočjo aplikacije Mini blagajna.

Poleg tega morajo seveda kupiti ali najeti elektronsko davčno blagajno z ustreznim računalniškim programom, ki pravilno izpisuje račun in dodatne podatke, ki se zahtevajo na njem.

A videti je, da se bo večina teh nalog lotila tik pred zdajci. Odkar je v začetku decembra poskusno stekel sistem davčnih blagajn, se je vanj vključilo šele 15 odstotkov zavezancev. Digitalno potrdilo, brez katerega davčna blagajna ne deluje, pa si jih je do božičnega večera uredilo šele dve petini.

Najpozneje do 2. januarja morajo vsi zavezanci poskrbeti tudi za obveščanje potrošnikov o njihovih dolžnostih. Poslovni prostor morajo opremiti z obvestilom, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora.

Ta obvestila morajo biti zelene barve, predpisani sta tudi oblika in velikost: za nepremičen poslovni prostor najmanj v formatu A5 (148 x 210 mm), za premičen poslovni prostor pa najmanj v formatu A7 (74 x 105 mm). Nalepiti ga morajo na vsako elektronsko napravo za izdajo računov, ali ga izobesiti na drugem kupcu vidnem mestu v poslovnem prostoru (npr. na pult ali steno poleg blagajne).

V nasprotnem primeru storijo davčni prekršek, ki se kaznuje z globo od 2000 do 50.000 evrov, opozarjajo na Fursu. Kazen pa grozi tudi kupcem, ki ne bodo vzeli računa, vendar na Fursu dodajajo, da bo imelo preverjanje kupcev bolj preventivni namen. Kupce naj bi sicer k jemanju računov spodbujali tudi s posebno nagradno igro.

Kupec bo lahko za vse izdane račune tudi sam preveril, ali so bili ustrezno prijavljeni finančni upravi. To bo lahko storil prek posebne mobilne aplikacije ali spletne strani Fursa. Sistem bo tako omogočal dvojno kontrolo izdanih računov.

Davčne blagajne je takratna vlada napovedovala že v začetku leta 2011, ko je ocenjevala, da zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo okoli 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost letno. Po takratnem predlogu bi morali v Sloveniji davčne blagajne uvesti s 1. januarjem 2012, a tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva je vlada te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.

Konec letošnjega januarja se je ta sistem še zaostril z ukinitvijo klasičnih paragonskih blokov ter uvedbo vezanih knjig računov za tiste ponudnike blaga in storitev, ki za izdajo računov ne uporabljajo elektronskih naprav. Zdaj prihajajo še davčne blagajne.

Zavezanci se sicer lahko odločijo za dveletno prehodno obdobje, ko bodo lahko račune še vedno izdajali iz vezanih knjig računov, a v tem primeru v istem poslovnem prostoru ne bodo smeli imeti elektronske naprave za izdajanje računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.