Komentar: Državi za podeželje ni mar? Ugašajo pošte, trgovine, banke ...
Tako kot mora država poskrbeti za vsem dostopno šolstvo, zdravstvo, javno upravo in še kaj, bi morala poskrbeti tudi za enako dostopnost do poštnih in drugih storitev.
Javnost te dni razburja skrajševanje delovnega časa poštnih poslovalnic po Sloveniji, kar je problematično zlasti na podeželju in v manjših krajih. A tu že več let ugašajo tudi trgovine, bencinski servisi, banke, policijske postaje, ukinjajo se bankomati.
To ni le občutek, o tem govorijo številke. Medtem ko je bilo ob uvedbi evra leta 2004 v naši državi 700 bančnih poslovalnic, jih je danes le še 375. Skupaj s poslovalnicami se zmanjšuje tudi število bankomatov, teh je bilo nekoč 1.845, danes pa jih je manj kot 1.400.
Pošta je leta 2007 imela 556 pošt s 1.345 poštnimi okenci, danes ima skupno 450 poslovalnic in pogodbenih pošt ter še 25 premičnih pošt, ki običajno poslujejo v vozilu.
Stabilnejše je število bencinskih črpalk, a marsikatera je že skrajšala delovni čas, kar se seveda bolj občuti zunaj večjih mest.
Z zapiranjem in krajšanjem delovnega časa so osnovne storitve na podeželju vse manj dostopne. Prebivalci marsikje ostajajo brez osnovnih pogojev za življenje, posebej problematično je to za starejše in invalide. Podeželje zato nedvomno izgublja in postaja vse manj privlačno za bivanje.
Ljudje iz oddaljenih krajev, ki morajo tudi po deset kilometrov in več daleč po svoj denar, kruh ali gorivo, so upravičeno nezadovoljni. Tega se ponekod zavedajo tudi njihovi župani; občine celo same financirajo najemnino za bančno poslovalnico ali bankomat, da svojim prebivalcem omogočijo dostop do teh storitev. Samo da ohranjajo kakovost bivanja.
Pa je to prav? Banke, pošte, bencinski servisi, trgovine … vsi po vrsti razlagajo, da gre pri zapiranju oz. skrajševanju delovnega časa za nujne poslovne odločitve, saj da so stroški preveliki, poslovanje še komaj vzdržno, dobička ni, delajo z izgubo. Banke se izgovarjajo na digitalizacijo in krepitev elektronskega plačevanja, pošte tudi razlagajo o naraščanju digitalne pismenosti, skratka zdi se, da prav nikogar več ne zanima dobrobit državljanov, ki te usluge potrebujejo, in to čim bližje doma.
Pri vseh teh storitvah ne bi smel biti glavno vodilo dobiček. Tako kot mora država poskrbeti za vsem dostopno šolstvo, zdravstvo, javno upravo in še kaj, bi morala poskrbeti tudi za enako dostopnost do poštnih, bančnih in drugih storitev. Če ne gre drugače, pa naj to zagotovi zakonsko, za kar si prizadevajo tudi v Skupnosti občin Slovenije in kar je marsikje vpeljano tudi v Evropi.
Če se nekje ugotovi izguba, naj pač država tisto poslovalnico finančno podpre iz proračuna. Za kaj vse se zapravlja naš denar!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.