Bela peča, nežna dediščina: Belokranjke vračajo vezenje v modo
V prostorih Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj že več kot desetletje tiho brnijo igle.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Študijski krožki vezilk tam prenašajo znanje, ki je nekoč nastajalo ob petrolejkah in dolgih zimskih večerih – znanje o izdelavi belokranjskih peč, rut, robčkov, monogramov in prtov, nepogrešljivih dodatkov folklorne in meščanske dediščine 19. stoletja.
Letos je vezenje kot del kostumografije dobilo nov zagon. Na pobudo neutrudne Zdenke Pezdirc se je delu pridružila skupina desetih članic Folklorne skupine Dragatuš. Skupino vodi izkušena vezilja Ivanka Štefanič, v okviru projekta Večgeneracijski center Marela+ pa sta v Dragatušu nastali še dve skupini pod mentorstvom Tončke Dvojmoč.
Peče za svoje nastope še naprej izdelujejo tudi članice krožka Stenske krpe za potrebe Folklorne skupine Stari trg ob Kolpi.
Da bi bilo ustvarjanje strokovno podprto in skladno z dediščino, so v Črnomelj povabili priznanega etnologa dr. Bojana Knifica, višjega kustosa iz Tržiškega muzeja. Na predavanju z naslovom S kakšnimi pečami so se pokrivale Belokranjke je ob prikazu izjemno starih unikatnih primerkov podrobno predstavil zgodovino pokrival, tehnike vezenja, materiale ter primernost peč glede na obleko in priložnost. Okoli 60 udeležencev je domov odneslo nova spoznanja o ročni tehniki okraševanja blaga z iglo, nitjo in z različnimi vbodi.
Peče, ohranjene v Beli krajini, delimo na velike – daljše od 110 centimetrov – in majhne, široke od 60 do 80 centimetrov. Večinoma so bele; nekatere manjše krasita bela in rdeča vezenina v vogalu, ki ob nošenju pada po hrbtu. Že v 30. letih 19. stoletja so jih Belokranjke začele nadomeščati z barvnimi rutami, a v zlati dobi vezenih peč so nosile oboje.
Velike, bogato vezene peče so izdelovale poklicne vezilje, manjše tudi priučene. Najlepše imajo uvezen bombažni til, v luknjicah drobne »pajke«, v zadnjem vogalu pa vstavljeno čipko ali trakaste vstavke iz tila. Med vbodi prevladujejo stebelni in verižni vbod, polna vezenina, luknjice in vozlički.
Danes ženske in dekleta v Beli krajini znova segajo po igli. Ne le zaradi odra in kostumov, ampak zaradi občutka pripadnosti. »Vezenje pomirja,« pravi Zdenka Pezdirc. A hkrati povezuje generacije in tiho skrbi, da bo belokranjska peča – lahkotna, bela in natančno izvezena – še dolgo pripovedovala zgodbo prostora in ljudi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
