M. G.

Eden tistih, ki je po več ur s torbo na rami skupaj z mularijo iz obkolpskih vasi od Bilpe do Dola vsakodnevno pešačil, je bil tudi znani belokranjski glasbenik Toni Verderber, rojen v vasici Vrt. Enajst kilometrov v eno smer!

Zgodba, ki je dolgo živela le v spominih, je pred tremi leti oživela kot Antonov pohod, ki so ga letošnjega januarja, na antonovo, pripravili že tretjič. Od Starega trga se je na pot do Vrta mimo Predgrada odpravilo več kot sto pohodnikov iz Bele krajine, Poljanske doline, Kočevske in iz Ljubljane.

Šport

Tonijev zimski pohod

Toni je v prvem in drugem razredu pozimi tri mesece stanoval pri Jonkevih v Predgradu, skupaj s skupino preostalih otrok iz bolj oddaljenih vasi. Ravno na antonovo, ko so doma praznovali, je sklenil, da ne bo ostal pri tujih ljudeh.

M. G.

»Vzel sem pot pod noge, ne da bi koga vprašal. Zunaj je bil globok sneg. Tak, da je segala belina do pasu. Ceste so bile komaj prevozne, splužene le delno, opreme, kot jo poznamo danes, pa takrat niso imeli. Želja, da bi bil doma na praznik, je bila močnejša od strahu,« se spominja.

Nekoč je zgodbo delil s prijatelji iz Kulturnega, turističnega in športnega društva Stari trg, ki se jim je porodila ideja: zakaj te poti ne bi obudili in v njej prepoznali nekaj, na kar se danes pozablja: trdoživost, povezanost in duh nekega časa.

Ob prihodu na Vrt je četico pohodnikov čakala slastna pogostitev, vmes pa jim je Toni z dvema članoma svojega ansambla zaigral nekaj milozvočnih belokranjskih viž. Našel je tudi čas, da je razkril zgodbo o petletnem dečku in harmoniki, ki mu jo je babica iz Trsta, mimo carine, prinesla domov.

V Adlešičih

Trije belokranjski harmonikarji

Kot je dejal, se v rojstno vas, v kateri je podedoval hišo, vrača vsak dan, saj ima na pobočju nad hišo menda največji vinograd na Kočevskem.