D. Štepec, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto in arhiv bralke

Krivdo za poškodovanje, odstranitev ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, je na nedavnem predobravnavnem naroku na novomeškem okrožnem sodišču Vovk priznal. To mu je izreklo 14 mescev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Sodba je medtem že postala pravnomočna, saj, kot so za Dolenjski list pojasnili na sodišču, tožilstvo pritožbe ni napovedalo v postavljenem roku. Tožilstvo je namreč, kot je poročal Žurnal24, predlagalo 18 mescev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let.

Ko smo tistega leta poročali o posegu na propadajoči kapelici, je Vovk za naš časopis dejal, da se zaveda napake in da je pripravljen sprejeti morebitne sankcije. »Nedvomno sem ravnal v nasprotju z zakonom, s takojšnjim priznanjem krivde sem sodno obravnavo samo pospešil, kar je v interesu vseh,« pa je za Dolenjski list povedal zdaj.

Politika

Rušil in gradil na tuji zemlji - Župan na svojo pest podrl kulturni spomenik lokalnega pomena

Kapelico želel rešiti pred nadaljnjim propadanjem

Lukčeva kapelica stoji oziroma je stala na blagi vzpetini sredi njiv med Dolenjskimi Toplicami in Sušicami. Zemljišče ima več kot 20 lastnikov, solastnica je tudi Republika Slovenija. Kot nam je povedal Vovk, se je posega lotil, da bi kapelico rešil pred nadaljnjim propadanjem.

»V preteklosti so nekateri krajani večkrat popravljali streho te kapelice, kar je priča povedala tudi v preiskovalnem delu postopka. To je bil tudi moj namen, saj je bila streha tako dotrajana, da bi se kapelica sigurno porušila sama. Izpostavlja se sicer moja županska funkcija, a moj namen ni bil nikakor povezan s tem. Res nisem vedel, da je leta 2018 kapelica z občinskim odlokom postala zaščitena kulturna dediščina. Tudi če bi to vedel, kot župan nikoli ne bi predlagal popravila na občinske stroške, saj je mnogo pomembnejših investicij. Kot rečeno, na lastne stroške sem želel popraviti streho in s tem kapelico obvarovati pred nadaljnjim propadanjem,« svoje ravnanje za naš časopis pojasni Vovk.

M. Ž. arhiv DL

»Ko sem začel odstranjevati kritino, se je dobršen del kapelice porušil. Tudi če bi takrat opustil svoj namen, bi bil ravno tako kaznovan, saj sem zaščiten objekt porušil, kar je ravno tako kaznivo dejanje. Odločil sem se, da odstranim ruševine in postavim novo kapelico.«

Za postavitev nove kapelice je potreboval približno dva meseca. »Ljudje, ki so se sprehajali mimo, so mi dajali spodbudo. Ob lepem vremenu se mimo nje še vedno sprehaja veliko ljudi, vsi jo občudujejo. Kdo ve, morda bo čez 200 let ponovno zaščitena kot kulturni spomenik,« je še dejal.

Nepovratna škoda

Vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Dušan Štepec je za Dolenjski list ocenil, da je topliški župan z odstranitvijo Lukčeve kapelice povzročil nepovratno škodo.

»Že res, da je na njenem mestu zgradil novo, a ta po obliki in materialu ni podobna stari, saj ne gre za njeno repliko, temveč za njeno poenostavljeno modifikacijo. Za kulturne spomenike velja, da jih praviloma ohranjamo na mestu nastanka, v njihovi materialni in prostorski celovitosti. Iz tega vidika je bila leta 2018 zavarovana tudi Lukčeva kapelica v Dolenjskih Toplicah, in sicer z namenom, da bi ji zagotovili pogoje za njeno obnovo in dolgoročno vzdrževanje. Odločitev za njeno zavarovanje je takrat sprejel občinski svet in ne ZVKDS, ki je zgolj pripravil strokovne podlage. Kapelica je bila res že v slabem gradbeno-tehničnem stanju, kljub vsemu pa bi se jo še dalo rešiti z določenimi obnovitvenimi posegi. Odločitev župana, da je na lastno pest odstranil kulturni spomenik, nas je presenetila, saj sicer z njim in topliško občinsko službo korektno sodelujemo na več drugih spomeniškovarstvenih projektih, ki se odvijajo v občini,« je dejal.

Samovoljna odstranitev kulturnih spomenikov v Sloveniji ni dovoljena

Dodal je, da po Zakonu o varstvu kulturne dediščine samovoljna odstranitev kulturnih spomenikov v Sloveniji ni dovoljena, kar je obsodba župana s strani novomeškega sodišča tudi potrdila. Po omenjenem zakonu je treba za vsak poseg v dediščino ali kulturni spomenik pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote ZVKDS, v primeru odstranitve pa tudi posebno kulturnovarstveno soglasje, ki ga izdaja Ministrstvo za kulturo.

»Sodni epilog v zadevi odstranitve Lukčeve kapelice ocenjujemo kot pomemben prispevek k sodni praksi nedovoljenih odstranjevanj kulturne dediščine in kulturnih spomenikov. Teh je namreč kar veliko, največkrat pa je razlog nevednost lastnikov,« je poudaril.

Primeri dobrih praks

Kljub vsemu pa jih veseli, da prevladujejo predvsem primeri dobrih praks. »Iz leta v leto opažamo vse več zanimanja za obnovo dediščine. Zelo spodbudno je tudi, da smo v zadnjem obdobju na območju Dolenjske in Bele krajine ter na delu Posavja, ki ga pokriva naša območna enota, priča več obnovam pomembnih kulturnih spomenikov.«

Pred kratkim so bili zaključeni obnovitveni posegi na dvorcu Soteska, na gradu Žužemberk, na moški bolnici v Novem mestu, na spomeniku na Cviblju v Žužemberku, obnovljeni so bili Krkin hram na Trški gori, grad Črnomelj in ostanki železolivarne na Dvoru pri Žužemberku.

Obnovljeni so bili tudi trije leseni mostovi čez Krko, in sicer v Kostanjevici in v Potoku pri Straži. Uspešno je bila izvedena sanacija strehe zvonika cerkve v Dobovi, ki jo je hudo poškodovalo neurje leta 2023. Piko na i predstavlja tik pred kratkim zaključena obnova kulturnega doma v Črnomlju, ki je kulturni spomenik državnega pomena, je naštel Dušan Štepec.

Trenutno po njegovih besedah poteka obnova gradov Pišece in Bizeljsko, obnavljajo se tudi Narodni dom v Novem mestu, Župnijski dvorec v Kostanjevici na Krki, stavba Konzuma v Metliki in del nekdanjega kostanjeviškega cistercijanskega samostana. V letošnjem letu se bo začela obnova Župančičeve rojstne hiše v Vinici in Kozinove zidanice na Trški gori.