M. L.

Ker je pomembno zaznamoval razvoj plavanja v Krškem, je Anton Bizjak letos prejel priznanje za življenjsko delo, ki so mu ga podelili 27. marca v Kulturnem domu Krško na slovesnosti ob razglasitvi najboljših športnikov leta 2025.

Kot otrok so ga prevzeli nastopi telovadcev TVD Partizan Krško. Če bi ga enako močno zaznamovala hiša, v kateri sta se v Krškem rodila s sestro, bi mogoče postal pisatelj. Družina je namreč živela v Mencingerjevi hiši in s sestro sta se rodila doma, v istem prostoru, v katerem so stanovali in v katerem sta oče in mama imela pozneje frizerski salon.

Sprejem športnikov leta 2025

Antonu Bizjaku priznanje za življenjsko delo - zaznamoval razvoj plavanja

Preden se je posvetil športu poklicno, se je s končano krško srednjo tehnično šolo po odsluženi vojaščini zaposlil leta 1971 kot strojni tehnik v tovarni Rog v Ljubljani, ampak delo za načrtovalsko mizo v pisarni ni bilo zanj. Leta 1974 se je vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani – šola je med njegovim študijem pridobila status fakultete v okviru Univerze v Ljubljani – in pridobil naziv univerzitetni diplomirani profesor športne vzgoje, smer plavanje.

Do te krone je »plaval« kot član Plavalnega kluba Celulozar Krško, kjer je začel trenirati že leta 1960 in je tekmoval v 2. slovenski ligi. Športna pot ga je vodila strmo navzgor. Osvojil je naslov jugoslovanskega državnega prvaka na 200 metrov kravl, drugo mesto na 400 metrov in tretje mesto na 1.500 metrov v isti disciplini. Medalje in diplome danes žal nima, ker se je izgubila med razstavo kluba.

Ko je končal tekmovalno kariero, se je posvetil trenerskemu delu v Plavalnem klubu Celulozar, kjer je bil tudi predsednik. Po osamosvojitvi je soustvarjal Plavalno zvezo Slovenije, ki se je v novi državi znašla v novih okoliščinah. Med drugim je kot predsednik njenega strokovnega sveta v dveh štiriletnih mandatih pripravil pravilnik o trenerskem in selektorskem delu in o organiziranju reprezentance. Kandidiral je tudi za direktorja slovenske plavalne reprezentance.

V Plavalni zvezi Slovenije je kot trener in predsednik strokovnega sveta delal še kratek čas po tistem, ko je prvega junija 1999 postal ravnatelj Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Na šoli se je sicer tik pred diplomo honorarno zaposlil kot učitelj športne vzgoje, čemur je kmalu, junija 1978, sledila redna zaposlitev. Nikoli v mirovanju, športnik po duši in telesu je Anton Bizjak že kot učitelj preuredil leskovško šolo v pravcato malo plavalno središče, s tem ko je ob popolni naklonjenosti ravnatelja Cirila Pluta dosegel, da so na prostoru med šolsko stavbo in športno dvorano zgradili bazen, večji od tistega v krški osnovni šoli in največjega med šolskimi v Sloveniji. In plavanje je bilo na šoli pomemben del športne vzgoje tudi ves čas njegovega ravnateljevanja.

Odločitev še to pomlad

Se bo z gradnjo bazena v Krškem šolski bazen v Leskovcu zaprl?

Lokalnemu okolju je dal pečat z gradnjo nove podružnične šole Veliki Podlog in z uspešno organizacijo pouka na leskovški šoli, ki ima učence iz romske skupnosti. Ne meneč se za svoj učiteljski in ravnateljski položaj je v živo delal z Romi, ki ga cenijo, tudi ko ga srečajo na cesti ali kot sodnega porotnika s petnajstletnim stažem. Kot ravnatelj je v nekaterih državnih ustanovah predlagal in tudi dosegel uveljavitev nekaterih pravil za uspešnejše sobivanje romske in večinske skupnosti in je že takrat želel doseči nekaj od tega, kar zdaj uvaja t. i. Šutarjev zakon.

Poklicno pot je sklenil v leskovški šoli, v kateri sta se z ženo Heleno, s katero imata sina Roka in hčerko Barbaro, upokojila na isti dan. Njegov nemirni duh, ki ga je odvedel tudi v ljubiteljsko igralstvo v leskovškem kulturnem društvu, mu je poleg omenjenega visokega priznanja prinesel tudi občinsko Prešernovo priznanje krške Zveze kulturnih društev in priznanje krajevne skupnosti Leskovec.