© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
V Rusijo ne sme 50 let
Čas branja 6 min.

48 ur pripora in izgon iz Rusije: ''Nismo vam dolžni povedati razloga''


Jure Dolinar
1. 9. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Andrej Pešec je izkusil trdo roko ruskega režima. V Vladivostok je šel na obisk, domov pa se vrnil pod varnostnim spremstvom. Država mu je za 50 let zaprla vrata, razloga mu niso povedali.

andrej-pesec, ruski-zapor
J. D.
Andrej Pešec je izkusil trdo roko ruskega režima.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Dolenjski list logo

Nastavi

Slovenski predavatelj, pisatelj in motivacijski trener Andrej Pešec se je avgusta odpravil na obisk k prijatelju v Vladivostok. A načrtovano dvotedensko potovanje na ruski Daljni vzhod se je na letališču v Vladivostoku spremenilo v diplomatsko-varnostno dramo, ki se je končala z 48-urnim pridržanjem, 50-letno prepovedjo vstopa v državo in z vrnitvijo v Slovenijo pod strogim nadzorom ruskih in kitajskih varnostnih organov skozi Peking in Budimpešto.

Andrej Pešec iz okolice Boštanja že vrsto let deluje kot predavatelj in motivator. V svojem poklicnem delovanju se pogosto srečuje z ljudmi na robu družbe. Med drugim izvaja izobraževalna in motivacijska predavanja tudi po slovenskih zaporih. Poudarja pomembnost razumevanja človeške duševnosti, obvladovanja stresnih položajev in ohranjanja notranjega miru. A vseh teh konceptov se mu do nedavnega ni bilo treba oprijeti v tako neposredni, osebni preizkušnji, kot se je to zgodilo na njegovem zadnjem potovanju proti ruskemu mestu Vladivostoku.

Z Andrejem smo se pogovarjali v naravi, ob reki, v miru, ki je bil pravo nasprotje stresne izkušnje, ki jo je doživel. »Iskal sem najboljšo potovalno možnost in izkazalo se je, da je najugodnejša kombinacija vožnje do Budimpešte, poleta z letalom Air China v Peking in nato poleta v Vladivostok.« A tisto, kar naj bi bilo sproščen obisk prijatelja in spoznavanje lokalne kulture, se je ob pristanku v Rusiji v hipu prevesilo v uradniški in varnostni zaplet.

andrej-pesec, ruski-zapor
J. D.
Pešec nam je pokazal obvestilo, ki ga je prejel njegov prijatelj, in povedal, da so enako odločitev o prepovedi vstopa izdali tudi njemu. Njegov izvod dokumenta je po njegovih besedah ostal v Vladivostoku.

Postopek na imigracijski kontroli v Vladivostoku

Ko je Andrej stopil iz letala in predložil svoj potni list, je uradnica ob okencu po pregledu dokumentov poklicala svoje asistente, ti pa so slovenskega državljana brez podrobnejših pojasnil odpeljali v ločeno sobo za zaslišanje. V naslednjih urah so ruski obveščevalni in mejni organi podrobno pregledali njegov telefon in prenosnik. Izprašali so ga o namenu obiska, trajanju bivanja in o njegovih stikih. Izrecno pa so se osredinili na imenik v telefonu, v katerem so našli nekaj ukrajinskih stikov.

Kot pripoveduje Pešec: »Ko sem vtipkal ime prijatelja, ki sem ga šel obiskat, se je neposredno pod njim pojavila oseba z oznako Ukrajina. Opazili so pet ali šest ukrajinskih stikov in vprašali: ‘Vidimo, da imate veliko ukrajinskih stikov v telefonu, kaj je zdaj to?’ Odgovoril sem jim, da imam prijatelje po vsem svetu.«

Preberite še

Agenti so preverjali tudi njegove prejšnje obiske Rusije (v preteklosti je dvakrat obiskal Moskvo in Sankt Peterburg), pa tudi njegove svetovnonazorske in verske simbole, kot je bila nalepka iz indijskega hrama na njegovem prenosniku. »Pojasnil sem jim, da verjamem, da je bog eden, kar pa uradniku ni bilo najbolj všeč. Na vizumu pa sem moral navesti vsa družbena omrežja, ki jih uporabljam: Telegram, Facebook, Instagram. Vse to so podrobno pregledali,« razloži Andrej o poteku zaslišanja.

»Nismo vam dolžni povedati razloga«

Po krajšem čakanju v prostorih pred zasliševalnico so Andreja znova poklicali v sobo. Uradnik ga je vprašal, v katerem jeziku želi uradno obvestilo, nato pa mu je prebral odlok o deportaciji. Zoper njega je bil uporabljen člen, ki mu prepoveduje vstop v Rusko federacijo za obdobje 50 let.

»Ko sem vprašal za točen razlog, so mi preprosto odgovorili, da mi tega ne morejo povedati. Vprašal sem še, ali se lahko pritožim ali argumentiram, pa so rekli, da ne in da me bodo s prvim poletom poslali nazaj.«

Andrej, ki govori tudi rusko, je na odločbi prebral jasno zapisano opozorilo: če bi poskušal kršiti deportacijo ali ponovno vstopiti v državo, ga čaka takojšnja večletna zaporna kazen. Kot zdaj razmišlja, je na odločitev organov verjetno vplivala kombinacija več dejavnikov. Poleg politične občutljivosti zaradi vojne v Ukrajini in ukrajinskih stikov v imeniku je imela vlogo tudi specifična geopolitična lokacija. Vladivostok namreč leži v občutljivi bližini tromeje s Kitajsko in Severno Korejo, zato je tam zelo poostrena varnost.

48 ur v letališkem pridržanju z Uzbeki

Takoj po izreku odločbe so Pešca prepeljali v prostore za pridržanje v letališkem kompleksu v Vladivostoku. »Ker je uradnik videl, da sem v šoku in nisem človek za v zapor, je ob predaji zaporniškim čuvajem dejal: ‘Lepo ravnajte z njim.’«

Tamkajšnje prostore opisuje kot strogo varovane, z rešetkami in debelimi zaščitnimi stekli, skozi katera je lahko slišal letališka obvestila.

»Sojetniki so bili večinoma mlajši moški iz Uzbekistana; gradbeniki, peki in razni delavci. Vsi so bili muslimani, najstarejši med njimi je deloval kot pridigar, nosil je kapico in jih lepo spodbujal. Držali so skupaj. Kasneje pa se jim je pridružil še državljan Katarja, zaposlen na ministrstvu, ki je bil psihično povsem zlomljen in je ob prihodu jokal. To so bili res dobri, pošteni in delavni ljudje, ki so prišli s trebuhom za kruhom. Med seboj smo si pomagali, čas nam je hitreje minil. Ko so jih po dveh dneh odpeljali pred mano, sem občutil nekakšno tesnobo,« pove Andrej.

V priporu pa se je zapletlo pri organizaciji povratnega poleta. Čeprav so mu uradniki zagotovili, da bo predstavnik letalske družbe Air China prišel uredit vozovnico, ga ni bilo skoraj dan in pol. Šele ko se je Pešec sam odločno angažiral pri stražarjih, so začeli reševati njegovo situacijo.

Ob tem pa so mu odločno onemogočili kakršen koli stik z zunanjim svetom in slovenskim veleposlaništvom. »Ko sem prosil za telefon, da pokličem na našo ambasado, me je policist resno pogledal in dejal: ‘Bodi vesel, da lahko kličeš za letalsko karto, nikamor drugam ne boš klical.’«

Nenavadna je bila tudi zahteva, da se trikrat zapored podpiše na prazen list papirja. »Zahteva me je presenetila. Pomislil sem, da se v takšnih okoliščinah nikoli ne podpišem popolnoma enako, a sem zahtevo vseeno izpolnil in se trikrat podpisal. Razloga za to niso pojasnili. Sam pri sebi sem razmišljal, ali je šlo za grafološko preverjanje, primerjavo vzorcev ali morda za del katerega drugega postopka preverjanja,« pove Andrej.

Pod strogim nadzorom skozi Peking v Budimpešto

Po urejanju dokumentov so Pešca pod budnim spremstvom posadili v letalo za v Peking. A tudi ob pristanku na Kitajskem tranzit ni potekal kot pri običajnih potnikih. Ob izstopu iz letala ga je pričakalo pet kitajskih varnostnih agentov, ki so ga odpeljali na odvzem prstnih odtisov in fotografiranje.

»Slutil sem, da me bodo morda tudi na Kitajskem pridržali, a so me po desetih minutah odpeljali neposredno do izhoda E11. Agent mi je napisal čas odhoda in v preprosti angleščini zahteval, naj bom točno ob 13.30 na dogovorjenem kraju. Vso noč sem utrujen preživel na letališki klopi. Zjutraj, ko sem šel po hrano, sta k meni spet stopila ista agenta in mi brez besed dala vedeti, da me imata ves čas na očeh,« opisuje Andrej.

Agenti so ga nato osebno pospremili do letala za v Budimpešto in eden od njih ga je nadzoroval tudi na samem poletu. V Budimpešti so ga pri izstopu iz letala znova pričakali madžarski letališki varnostniki, predstavniki letalske družbe in kitajski agent, ki so opravili končno predajo dokumentov in preverjanje identitete, s čimer se je njegova večdnevna tranzitna kalvarija uradno končala.

Konzularno opozorilo in življenjska lekcija

Po vrnitvi v domovino je Pešec o dogodku obvestil slovensko veleposlaništvo v Moskvi, od koder je, kot pravi, prejel samo opozorilo, da mu odsvetujejo kakršno koli potovanje v Rusijo ali Belorusijo.

Kljub neprijetni izkušnji pa Andrej na dogodek gleda brez grenkobe in zamere, predvsem kot na dragoceno življenjsko izkušnjo in opozorilo za vse popotnike: »Na dolgi rok je v življenju vse za nekaj dobro, le pogledati je treba, česa nas narava ali vesolje uči. Če človek stopa skozi življenje kot učenec, ni nikoli nobene izgube. Ta izkušnja mi bo izjemno koristila pri nadaljnjem delu in predavanjih v zaporih, saj bom zdaj še veliko bolje razumel ljudi, ki se znajdejo na drugi strani zaporniških vrat.«

Dodal je še, da so Rusija, njena kultura in narava izjemne, vsem, ki se odpravljajo na potovanja v trenutno geopolitično občutljive regije, pa svetuje previdnost, natančnost pri navajanju podatkov in dosledno upoštevanje opozoril diplomatskih služb.

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.