FOTO: 80 let Knjižnice Mirana Jarca - sodobna knjižnica za vse generacije
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v letošnjem letu praznuje 80 let delovanja. Ob jubileju pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost je bila sinoči.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Knjižnica je z inovativnimi pristopi z leti postala več kot le prostor, v katerega ljudje prihajajo le po knjige, je prostor druženja, srečevanja in različnih dogodkov. »Nikakor nismo več več samo knjižna polica Novega mesta, če kaj, smo vsaj njegova dnevna soba. Pa tudi prostor ustvarjalnosti, vključevanja in sodelovanja. Smo vaš dom od doma, predvsem pa smo čas za lastno poglobljeno misel,« je v nagovoru zbranim na slovesnosti med drugim dejal njen direktor Luka Blažič.
Knjižnica Mirana Jarca je od leta 2003 osrednja območna knjižnica za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Ustanovljena je bila 1. marca kot prva novomeška javna znanstvena knjižnica z imenom Študijska knjižnica, od leta 1953 pa je poimenovana po slovenskem pesniku, pisatelju, dramatiku in prevajalcu Miranu Jarcu.
»V 60-ih letih se knjižnici najprej pripoji Ljudska knjižnice, dve leti kasneje pa se ustanovi še mladinska oziroma Pionirska knjižnica. Tako dobimo ustroj treh oddelkov, ki funkcionira še danes,« je orisal Blažič.
Danes delovanje matične ustanove v Novem mestu dopolnjuje mreža krajevnih knjižnic, za začetek njenega organiziranega delovanja štejejo leto 1988, z enotami v Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Dolenjskih Toplicah in na Dvoru ter potujoča knjižnica. Bibliobus novomeške knjižnice odročnejše dolenjske kraje obiskuje že od 1987.
V zadnjih desetih letih knjižnico obiskalo 1,9 milijona uporabnikov
Kot je dejal, se statistično težko primerjajo z novomeškimi gospodarskimi družbami, a je navedel nekaj pomenljivih podatkov: »Od zadnje okrogle obletnice je Knjižnico Mirana Jarca obiskalo 1,9 milijona uporabnikov, izvedli smo preko 12,5 milijonov transakcij izposoje in knjižnično zbirko dopolnili s 125.000 enotami novega knjižnega gradiva, za kar smo namenili krepko preko dva milijona evrov.«
Med zadnjimi dosežki Blažič izpostavi razvoj novega poslovnega modela izposoje e-knjig COBISS Ela leta 2024 in pridobitev statusa nacionalnega kompetečnega centra za posebne uporabniške skupine z začetnim poudarkom na starejših od 65 let.
Prejeli več odmevnih nagrad
Knjižnica Mirana Jarca za svoje inovativne pristope v zadnjih letih prejela tudi nekaj odmevnih nagrad. Ponaša se z nacionalno nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt, je edina knjižnica v Sloveniji, ki je prejela zlato priznanje Gospodarske zbornice za inovacijo, mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov IFLA je njihovo kampanjo Družinska članarina, ki so jo zasnovali skupaj z DROM agency, prepoznala kot eno najboljših na svetu, z globalno platformo IHelp pa so razvili in prvi prejeli certifikat Srcu prijazna knjižnica.
Kot je še dejal Luka Blažič je knjižnica danes vizija sodobnega javnega servisa, ki aktivno išče in zaznava razvojne družbene izzive ter jih tudi naslavlja oziroma rešuje.
»Iščemo odličnost tako pri upravljanju s knjižničnimi zbirkami kot pri zagotavljanju javne knjižnične mreže in storitev. Ob tem strateško tekmujemo za valuto 21. stoletja – za pozornost uporabnika. Čeprav male ikone na zaslonu, so naši tekmovalci sila prodorni in trdovratni. Zato je vredno večkrat ponoviti nagrajeni slogan, s katerim tekmujemo za pozornost: 'Splet ima milijon odgovorov, mi pravega.«
Opozoril je tudi na nove izzive, ki so pred njimi, denimo izginjanje aktivnega državljanstva oziroma prostorov, kjer uporabnik ni enako potrošnik, ali digitalna preobrazba z umetno inteligenco. A prepričan je, da bo knjižnica tudi v prihodnje naša odgovore na vsa najpomembnejša vprašanja in ostala najbolj obiskana kulturna ustanova v Novem mestu. Ob tem se je zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem, nekdanjim in sedanjim, ki so s svojo strokovnostjo, predanostjo in razumevanjem ustvarjali prijeten prostor za bralce in uporabnike ter vedno znova najdejo pot do njih. Pa tudi vsem uporabnikov, ustanoviteljici Mestni občini Novo mesto, partnerjem in podpornikom.
Osrednja kulturna ustanova
Župan Gregor Macedoni je v nagovoru poudaril, da je knjižnica Mirana Jarca osrednja kulturna ustanova, ki je rasla skupaj z Novim mestom in soustvarjala njegov intelektualni, kulturni in družbeni utrip.
Izpostavil je, da sodobna knjižnica ni več zgolj izposojevalnica knjig, temveč so prostor miselne svobode, kritičnega razmisleka in druženja za vse generacije, ne glede na njihovo izobrazbo ali socialni položaj.
Poudaril je njeno vlogo pri spodbujanju bralne kulture, vseživljenjskega učenja, ohranjanju domoznanske dediščine in aktivnemu sodelovanju v kulturnem življenju mesta preko številnih projektov in prireditev ter inovativnost. »Z nagradami dokazuje, da je prepoznavna tako v nacionalnem kot evropskem prostoru.«
V času digitalizacije in hitrega tempa življenja knjižnica po Macedonijevih besedah ponuja umiritev, globino in predvsem človeško povezanost. Tudi on se je zahvalil vsem zaposlenim in podpornikom ter knjižnici podelil občinsko priznanje z željo, da bi tudi v prihodnje ostala ključen prostor znanja, svobode in skupnosti.
Zgodovinski pomen za Novo mesto
Slavnostni govornik Matjaž Berger, režiser in ravnatelj Anton Podbevšek teatra, je v svojem govoru predstavil knjižnico kot edinstven prostor, ki ga s pomočjo mislecev, kot sta francoski filozof Michel Foucault in argentinski pisatelj Jorge Luis Borges, opredeli kot »heterotopijo« – prostor, ki deluje po lastnih pravilih in zbira znanje iz vseh časov in krajev.
Med drugim se je spomnil svojega prvega obiska knjižnice Mirana Jarca leta 1971 in poudaril njen zgodovinski pomen za Novo mesto, posebej kot rojstno mesto slovenske umetniške avantgarde z generacijo Leona Štuklja, Antona Podbevška in Mirana Jarca. Knjižnico je opisal kot sodobno in napredno institucijo, ki je skozi desetletja nadomeščala druge kulturne ustanove, ki jih mesto do nedavnega ni imelo.
Berger se je posveti tudi filozofskemu pomenu knjige in branja, pri čemer je navedel misli francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana o »jedenju knjige« kot metafori za ponotranjenje znanja ter nemškega dramatika Bertolta Brechta, ki knjigo vidi kot »orožje« za družbeno delovanje in spreminjanje pogleda na svet.
Ob zaključku je izrazil tudi globoko spoštovanje do knjižničarjev, ki s svojo predanostjo uporabnikom omogočajo dostop do znanja. Poudaril je, da knjižnica ohranja zvestobo svoji prvotni ideji in ustvarja nove možnosti za iskanje resnice ter ostaja ključen prostor za kulturo in skupnost.
Slovesnost ob visokem jubileju, ki jo je povezovala Barbara Vidmajer, so z nastopi obogatili Davor Vovko in Nejc Hodnik iz skupine Ember, godalni kvartet Corcoras in gledališka skupina Goga novomeške Gimnazije.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
