Iskrenost in toplina Mie Žnidarič
V okviru zaključnega nastopa Jazzinty abonmaja 09 se je včeraj v klubu LokalPatriot ob sekstetu instrumentalistov predstavila ena najbolj iskrenih in iskrivih slovenskih pevk in jazz vokalistk Mia Žnidarič.
Samosvoje samorasla Mia Žnidarič se je včeraj pretežno dotikala glasbenega potepa oziroma plošče Nevidni orkester, ki jo je s poezijo Ferija Lainščka in glasbo njenega moža Steva Klinka pri založbi Sanje izdala lani, slišali smo tudi nekaj ameriških jazzovskih standardov in Klinkove avtorske, dokaj gospelovsko obarvane glasbe.
Pevka je na oder prišla ob spremstvu glasbenikov, ki so ji stali ob strani že pri snemanju njenega Nevidnega orkestra. Sekstet so sestavljali: Steve Klink – klavir, Tadej Tomšič – saksofon in klarinet, David Jarh – trobenta in krilovka, Emil Spruk – pozavna, Primož Grašič – el. kitara in Milan Nikolič – kontrabas.
Glasbeniki, pretežno člani ljubljanskega big banda RTV, vsi prekaljeni jazzisti, so kljub nemoteči delni neuigranosti, ki se je po drugi strani odražala v barski pristnosti in spontanosti, pevkinemu na žlahtno izročilo vokalnega jazza navezanemu petju ponudili pestro glasbeno oporo in dodali niz samostojnih vložkov.
Mia Žnidarič se je ob omenjeni spremljavi spogledovala, kar je njena odlika, z različnimi glasbenimi slogi, z gospelom, bluesom, s šansonom in popevko. Glasba njenega orkestra je bila barvita ter značilno sredinsko jazzovska, a njegova sredinskost je imela, za razliko glavnine slovenskih sredinskih jazzovskih skupin, ki menijo, da je glasba dobro odigrana, če se pri branju not ne zmotijo, dušo in srce.
Pevka je del njenih spoznanj, izkušenj, del svetlobe in teme, predvsem pa življenjske dobrote nesebično razdelila z novomeških občinstvom, ki jo je po zaključku drugega dela nastopa navdušeno še dvakrat povabilo na oder.
