»Slovenci se premalo zavedamo, kako pomembno je branje«
Življenja otipljiva prispodoba je naslov letošnje osrednje občinske prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo občina in OŠ Šentjernej pripravila v Kulturnem centru Primoža Trubarja.
Številni obiskovalci so uživali v pestrem programu, ki je bil nekakšne konglomerat poezije, glasbe in plesa, s prireditvijo pa so se mladi ustvarjalci matične šole ter podružnice Orehovica skupaj z mentorji in gosti - skupino baletnikov iz Ljubljane - poklonili 100-letnici baleta na Slovenskem ter spominu na štiri pesnike, ki so zaznamovali slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Pesmi štirih - eden med njimi, Tone Pavček, je bil celo Dolenjec.
Kot slavnostna govornica je Šentjernejčane nagovorila slovenska pisateljica Mirana Likar Bajželj, prof. slovenščine, ki dela in živi v Ljubljani. Piše predvsem kratko prozo in za kratke zgodbe je prejela že številne nagrade, svoj prvi roman Babuškin kovček pa je izdala leta 2017.
Likar Bajžljeva je v pogovoru z Alenko Žugič Jakovina je razkrila marsikaj zanimivega o svojem ustvarjanju, pogledu na kulturo, ki je zanjo zelo pomembna, »saj tam najdem, kar drugje ne«. Je pa povedala, da kultura kot duhovna hrana lahko pride na vrsto šele za pravim kruhom, kar pomeni, da se duhovna rast lahko začne šele, ko so druge stvari urejene. Poudarila je pomen branja, česar se Slovenci premalo zavedamo. »Petdeset odstotkov Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige. Spremenimo to in začnimo brati«, je dejala in to na srce položila zlasti mladim. »Če ne bi bilo Pavčka in mnogih drugih literatov, mene danes v tej vlogi prav gotovo ne bi bilo,« je dejala.
O kulturi tudi ravnateljica in župan
Ravnateljica OŠ Šentjernej Renata Zupanc Grom je spregovorila o pomenu kulture kot gradniku nacionalne zavesti, kot pomembnem dejavniku državotvornosti, »saj zaradi kulture smo, kar smo«. Dotaknila se je nedavnih hudih zgodb na kulturnem področju, - prevar, plagiatorstva, kraje intelektualne lastnice itd, ker dejala, da nas mora to ponovno strezniti in opozoriti, da nobena kultura ni imuna, da ni nič samoumevnega, in da se moramo za to, kar želimo ohraniti in negovati, truditi. Opozorila je na kulturo dialoga in medsebojnih odnosov in obenem pristavila, da je ponosna na njihov šolski kolektiv ter sodelovanje z učenci, ki so zelo ustvarjalni.
Župan Radko Luzar je zadovoljen, da v Šentjerneju ohranjajo in skrbijo za kulturo ter se zavedajo pomena slovenskega jezika - to s svojim delom dokazujejo mnoga društva, ustanove, šola. Omenil je pomembne Slovence, ki so povezani s Šentjernejem, saj so tu nekaj časa delovali: Primoža Trubarja, po katerem so poimenovali kulturni hram, Franceta Prešerna, ki je nemalokrat obiskal grad Prežek, ki ga je kasneje tudi kupil njegov prijatelj Andrej Smole, pa gozdarja Josefa Ressla, izumitelja ladijskega vijak - prihodnje leto bo 200 let od njegovih prvih poskusov na reki Krki.
Župan je na prireditvi, ki jo je vodila Neža Cerinšek, poudaril, da je ponosen na vse ustvarjalce v šentjernejski dolini, od mladih naprej in se jim zahvaljuje za trud in delo, lokalna skupnost pa jih bo še naprej podpirala.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
