Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Pleterske hruške so v steklenici!


L. Markelj, foto: Kartuzija Pleterje
18. 5. 2020, 15.40
Posodobljeno
27. 05. 2020 · 10:47
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

hruske_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
HRUSKE 001
hruske_002.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Na hruške so v koronačasu uspešno navezali steklenice.

Kartuzija Pleterje ni le najmlajša in edina še živeča skupnost kartuzijanov pri nas, ampak slovi tudi kot uspešno in dobro gospodarstvo, znano po domačem sadju, kjer prednjači Pleterska hruška v žganju, po izvrstnih vinih, žganjih, sokovih, medu, itd.

simoncic_joze_2017.jpg
Jože Simončič (Foto: L. M.)
hruske_004.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
hruske_007.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Brez sistema oroševanja bi bila pozeba mnogo hujša.

A kot kaže že zdaj, bo letošnja letina skromnejša, razlog pa je pozeba. Kot pravi dolgoletni ekonom kartuzije Jože Simončič, so se to pomlad morali pri viljamovkah kar kakih devetkrat poslužiti oroševanja, posebne protislanske zaščite, ki jo imajo že dobra tri desetletja na okrog pol hektara nasada.

Tako so velik del viljamovk, ki jih potrebujejo za ustekleničenje, obvarovali pred pozebo.

»Nekajkrat temperature niti podnevi niso toliko narastle, da bi se led stopil, tako da se je le nalagal na rastlino. Nastal je pravi ledeni oklep, česar skoraj ne pomnim,« je pripovedoval Simončič v teh dneh, sicer zadovoljen, da jim je uspelo navezati na hruške nekaj čez deset tisoč steklenic, čeprav so v najboljših časih pridelali tudi po 15 tisoč Pleterskih hrušk v žganju.

Na tak način jih pridelujejo že sedem desetletij.

Vezavo steklenic je treba opraviti pravi čas, da ravno še gre plodič skozi grlo steklenice. Če bi bili prezgodnji, je izplen slabši, saj so pogoji v steklenici za rast slabši.

»V tem korona času smo tako delali zunaj, prav lepo je bilo,« pravi Simončič. Seveda so pozebe obvarovane hruške, ki rastejo v zavetju ob skoraj kilometrskem samostanskem zidu na južni strani in na te so najprej vezali steklenice. Viljamovke, ki jih niso mogli oroševati, pa so skoraj popolnoma pozeble, le sem in tja je ostal kak plod.

Kako je pri jabolkih in v pleterskih vinogradih, pa si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.