##IMAGE-3768872##

Spomladi letos je podporo, da v prihodnjih štirih letih vodi vaški odbor Goriča vas, soglasno dobil nadvse prijazen in zgovoren Rok Tanko. Pod njegovim vodstvom pa so v Goriči vasi končno uresničili dolgoletno željo vaščanov, da bi obnovili obzidje domače cerkve Marijine podružnice, nedaleč od ponikalnega potoka Bistrica.

Cerkev je bila pozidana v 16. stoletju, temeljito pa predelana leta 1898, ko je dobila novi zvonik. Glavni oltar iz druge polovice 18. stoletja je naslikal mojster Hans Georg Geiger. Neobaročna stranska oltarja sta izdelek velikolaškega podobarja Franca Jonteza, križev pot pa je leta 1899 poslikal Simon Ogrin. Okoli cerkve je bilo v času kuge pokopališče, ki je bilo kasneje premaknjeno v Hrovačo. Posebnost posestva je vsekakor kamnito obzidje kot del neprecenljive kulturne dediščine sakralnega objekta, ki je ob občasni prenovi cerkve ostalo nedotaknjeno in se je podiralo, moteča je bila tudi odprtina za dovoz in odvoz materiala. Zob časa ga je preveč načel, zato je novi vaški odbor sklenil, da bo po letu 1992, ko je bil na cerkvi zadnjič opravljen obnovitveni poseg, pristopil k temeljiti sanaciji obzidja.

»Ne le zaradi prostovoljnosti in dejstva, da smo tako ceno investicije prepolovili, ampak je nova oblika složnosti izžarevala za kraj narediti kaj dobrega. Podporo smo dobili od župnika mag. Antona Berčana in ključarja,« je bil navdušen Rok. In tako je začelo rasti 110 metrov dolgo in 1,5 metra visoko obzidje, ki ga je po končanih delih Berčan tudi blagoslovil.

Ob obnovi zidu, je še dejal vaški mož Rok Tanko, so morali natanko prisluhniti spomeniškemu varstvu glede zaščite dreves kostanja, ki se držijo obzidja in so neprecenljiva vrednost zaradi svoje starosti in lege ob cerkvi. Poleg tega so očistili okolico, zasadili travo za obzidjem in obnovili most na potoku Bistrica, ki cerkev povezuje z vasjo.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista.