##IMAGE-3765972##

Nedavno so v Sloveniji razglasili inženirko leta, v družbi desetih nominirank pa se je kot edina z dolenjskega, posavskega in belokranjskega območja znašla tudi univerzitetna diplomirana inženirka elektrotehnike Kaja Zupančič iz Dobove, prva in edina avtomatičarka v zgodovini novomeškega Revoza.

Zupančičeva je počaščena in ponosna, da je sodelovala v projektu, katerega namen je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk, saj je problem pomanjkanja žensk v inženirskih poklicih skupen prav vsem razvitim državam po svetu. V Evropi je npr. na študijskih področjih STEM (ang. Science, technology, engineering, and mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Med pomembnimi vzroki sta tudi pomanjkanje zgledov in neustrezna obrazložitev pomena vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Zato je cilj izbora Inženirka leta s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako zanimive stvari počnejo in kako s svojim znanjem ter delom prispevajo k napredku.

29-letna Kaja Zupančič, avtomatičarka v službi vzdrževanja tovarne v družbi Revoz, meni, da je potrebno podreti zid spolnih stereotipov, da so tehniški, inženirski študiji in poklici samo za moške. Sama je dokaz za to. V svoji službi je zadovoljna, že po nekaj letih vidi, da se je odločila pravilno.

Vedno zanimalo naravoslovje

Kot pove sogovornica, ki se je po osnovni šoli v domači Dobovi vpisala na Gimnazijo Brežice, je že zelo zgodaj vedela, da družboslovje ne bo njena pot. »Vedno me je bolj zanimalo naravoslovje, bolj praktična znanja, povezana z življenjem, naravo, da se človek lahko znajde pri nečem,« pravi Zupančičeva in doda, da se je tudi kot otrok raje kot s punčkami igrala bolj aktivne igre. Pri izbiri študija je kolebala med strojništvom, gradbeništvom in elektrotehniko, ter se po informativnih dnevih in obisku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani odločila za slednjo. Izbrala je smer avtomatika, v nadaljevanju pa kibernetika v medicini, »ker se mi je to zdelo zelo zanimivo. Narava me navdušuje od nekdaj, če je zraven še logika, je to odlična kombinacija,« pravi Zupančičeva.

Študij je bil zanimiv, ob koncu je dobila celo Zoisovo štipendijo, pomembne izkušnje pa je pridobila tudi na polletni izmenjavi študentov v Ameriki.

Kot študentka je delala v GEN-I d.o.o., svojo prvo redno zaposlitev pa je dobila jeseni leta 2017 v novomeškem Revozu, edinem proizvajalcu avtomobilov pri nas. Kot avtomatičarka v oddelku montaže posreduje ob zastojih, ki se dogajajo na avtomatiziranih linijah, kar pomeni, da ko pride do kake napake, se jo trudi čim hitreje odkriti in popraviti. Delo v tovarni namreč poteka skoraj neprekinjeno v treh izmenah, zato mora vse delovati čim bolj brezhibno in brez zastojev - le tako lahko v enem dnevu izdelajo v povprečju 955 avtomobilov. Kaja pri intervencijah sodeluje tudi s kolegi, sicer pa je njena naloga še skrb za nove projekte, npr. vpeljavo novih linij, pri čemer ima stike z dobavitelji. Poleg znanja angleščine ne gre brez francoščine, zato je zadovoljna, da so ji v podjetju omogočili tudi učenje tega jezika.

"Moški poklici" - stereotip

»Delo je zanimivo, kolektiv je dober, rada grem v službo,« pove Kaja Zupančič, ki mora vsak dan vstati že kmalu po četrti uri zjutraj, da je na svojem delovnem mestu ob 6. uri. A to ji ni težko, saj ve, da je inženirski poklic zanjo pravi, da jo osrečuje in izpolnjuje. Svet inženirstva je namreč poln radovednosti in večne želje iskanja poti do boljšega, bolj praktičnega, bolj koristnega in uporabnega izdelka za človeka, ki je tudi naravi čim bolj prijazen. In Zupančičeva pravi, da je posebno lep občutek s svojim znanjem in delom prispevati k napredku.

To, da se od študija naprej giba predvsem v pretežno moškem svetu, je ne moti. Že na elektro fakulteti je bilo deklet za vzorec, tudi na sedanjem delovnem mestu ni nič drugače, a Kaja pravi, da zaradi tega ni imela prav nobenih težav. Pomembni so znanje, sposobnosti, delo, da bi se morala kot ženska zato bolj truditi, ne drži, da so tehniški in inženirski poklici le za moške, pa so le stereotipi. »Mladim polagam na srce, naj se pri izbiri poklica odločajo po svojih željah in zanimanjih, in če punco zanima bolj tehniški poklic, naj se zanj odloči in vztraja,« pravi ena od desetih kandidatk za inženirko leta Slovenije.

Moč za delo Kaja Zupančič črpa tudi v svoji družini. Kaja namreč ni le neka karieristka in je že v študentskih letih postala mamica dveh deklic. Mladim torej dokazuje, da se da združevati uspešno poklicno pot in družinsko življenje. Sicer pa v njenem življenju ne gre brez športa, rada ima naravo, potovanja s svojo družino - in kot praktična ženska, zadnje čase tudi vrtnarjenje in ročna dela.

Članek je bil objavljen v 4.št. Dolenjskega lista 23. januarja 2020.