Gagarin je bil skoraj zraven
Društvo zbirateljev Verigar Brežice je ob koncu tedna pripravilo v Brežicah XIX. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov, kartofilov in zbirateljev telefonskih kartic.
Vekoslav Krahulec in Franjo B. Gregl, člana tega društva, prvi v njem ekonom in drugi po navadi tiskovni predstavnik, sta ugodno ocenila utrip tokratnega srečanja. Kot sta povedala, se je odzvalo enajst zbirateljev iz Brežic, Maribora, Mokronoga, Novega mesta, Slovenske Bistrice in Zagreba. Krahulec je sicer strasten in tudi mednarodno uspešen zbiralec tako imenovanih maksimum kart, ki jih tudi oblikuje. Maksimum karta, ki je priljubljena oblika zbiranja v filateliji, je skupek treh elementov, ki so si vsebinsko najbližji, in sicer so to razglednica, poštna znamka in priložnostni poštni žig, odtisnjen na prvo stran razglednice.
Franjo B. Gregl v svoji zbirki hrani med drugim razglednico z motivom vodovodnega stolpa v Brežicah. Stolp, ki so ga v preteklosti v tem mestu uporabljali za oskrbo z vodo, je redkost, saj ima med mesti v Sloveniji podoben objekt samo Kranj. Greglova razglednica je v krogih zbirateljev in tudi zgodovinarjev cenjena zaradi te posebnosti. Dragocena je tudi zato, ker je Pelikanova in predstavlja gradnjo brežiškega vodovodnega stolpa.
Branko Velcl iz Maribora je povedal, da so v osnovni šoli zbirali različne stvari. Imeli so učitelja, ki je bil zbiratelj. Na začetku ure so si izmenjevali, kar so zbirali, zato da se je pouk začel pozneje. Takrat so zbirali prtičke, znamke, več tega. Pozneje je marsikaj od tega opustil, zbiral pa je, na primer, značke. Naredil je leseno ploščo v obliki klobuka in jo prevlekel z gobo, da je lahko vanjo zatikal značke. Zbiral je tudi znamke, te zbira še zdaj. »Ko se mi je rodila hčerka, sem začel urejati zbirko zanjo. Ko se mi je rodil sin, sem začel urejati zbirko tudi zanj. Zdaj zbiram vse znamke, ki jih izda Slovenija, pred tem sem zbiral vse znamke, ki so jih izdali v nekdanji Jugoslaviji do leta 1991. Tako imam približno deset tisoč znamk. Včasih so tiskali znamke v velikem številu, danes jih izdajajo v bolj majhnih serijah. Vsaka znamka ima sporočilo. Znamka ti da zgodovino, znamka je zgodovina sama. Zato pa moraš imeti kataloge in biltene, da vidiš obrazložitev za posamezno znamko,« je rekel Velcl.
Nekaj utrinkov iz zgodovine, in to narodne, je med pogovorom ob svoji zbirki na tokratnem Verigarjevem srečanju prispeval Igor Blažina iz Mokronoga. Ko je bil direktor enote Turistične znamenitosti Postojnska jama v Postojni, je v podjetju skrbel tudi za filatelijo. »Bil sem pobudnik za izdajo skupne znamke Pošte Slovenije in Pošte Avstrije z motivom podzemnega poštnega urada v Postojnski jami. Uvedel sem žig podzemnega poštnega urada. Avstrijci so takrat hoteli, da na znamki ne bi pisalo Postojnska jama, ampak samo Adelsberger Grotte. Potem so popustili, ker sem jim dokazal, da je bil napis Postojnska jama že na starem žigu iz leta 1899,« je povedal Blažina, ki je postal zbiratelj že kot otrok, ko ga je k temu navadil stari oče. Omenjeno znamko so izdali 22. marca 2013 v Sloveniji in zatem 6. aprila še v Avstriji. Izdajo te znamke Postojnske jame štejejo za velik dosežek, saj je Avstrija filatelistična velesila, znamko pa je predstavila na prvi strani filatelistična revija, ki jo izdajajo v zelo visoki nakladi.
Miroslav Prusac je z albumi znamk prišel v Brežice iz Zagreba. Poleg znamk zbira med drugim avtograme. »Imam tudi avtogram Gagarina in bana Jelačiča,« je med podpisi naštel dva, ki sta vsak zase zbirateljska trofeja.
O zbirateljih včasih zaokroži zgodba, da vedno tičijo med svojimi zbirkami. Kako na tako zavzetost gledajo drugi? »Ne moti me, da je mož zbiratelj,« je povedala Jelka Gal, žena Branka Petana iz Maribora, ki, kot je rekla, zbira znamke že dolgo časa, od leta 1962, še iz gimnazije.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
