Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V prelepem hrvaškem mestu Bjelovar se je v času od 8. do 10. junija 2018 odvijala jubilejna 20. Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran«. V skupini številnih poročevalcev je nastopil tudi promotor esperanta s Čateža ob Savi, mag. Anton Mihelič. V sklopu prve konferenčne teme »Alpe-Jadran in Podonavje« je s pomočjo projekcije PP-prosojnic predstavil svoj referat z naslovom »POBUDA ZA SKUPNO DELOVANJE ESPERANTISTOV REGIJE »ALPE - DONAVA - JADRAN« (ADJ)«. Referat je bil pri mnogih udeležencih zelo dobro sprejet. Mihelič je nanizal nekaj področij, na katerih bi lahko okrepili sodelovanje esperantistov iz navedene regije (integracija esperantske skupnosti v širšo poslovno-politično skupnost Alpe-Jadran, izobraževanje, kultura, šport, turizem in informiranje).

Pri tem pa je izpostavil dejstvo, da si pri tem ne kaže »ustvarjati iluzij, da bi to lahko zagnali v kratkem času, še posebej ne na več predlaganih področjih hkrati.«

V prvem tematskem sklopu sta se predstavila še Edvige Tantin Ackerman, sekretarka konferenc Alpe-Jadran, iz Italije, z referatom na temo »Alpe-Jadran in Podonavje – evropske regije« in mag. Janez Jug, predsednik Združenja za esperanto Slovenije (ZES), z referatom na temo »Pretekli dosežki, sedanje okoliščine in prihodnje možnosti«. Referat je sicer prijavil Janez Zadravec, prejšnji predsednik ZES, vendar se zaradi osebnih razlogov konference ni mogel udeležiti.

Osnova tega tematskega sklopa je bila okvirno izražena težnja po širitvi področja esperantističnega delovanja Alpe-Jadran tudi na področje Podonavja.

Sklop druge konferenčne teme »Javne povezave esperantistov z neesperantskimi mediji« je postregel s tremi referati in sicer: »Odnosi z neesperantskimi mediji – bjelovarske izkušnje« predanega in uspešnega esperantista Josipa Pleadina, iz Hrvaške, »Esperantski spletni radio« esperantista iz Avstrije, Antona Oberndorferja in »Stik religije z umetnostjo« esperantistke iz Madžarske, Marie Eszes.

Po obeh tematskih sklopih se je med prisotnimi razvila živahna debata, ki je postregla z mnogimi dobrimi idejnimi rešitvami.

Na Skupščini konferenc »Alpe-Jadran« je debata tekla med drugi o možnih temah in državi prihodnje konference. Podanih je bilo mnogo predlogov, vendar končna odločitev bo sprejeta v poznejših usklajevanjih med sekretariatom konferenc »Alpe-Jadran« in potencialno državo-organizatorico 21. konference, prihodnje leto.

V premoru uradnega dela konference je nastopila mlada kitaristka Glasbene šole Bjelovar, Marta Čuković, ki jo poučuje prof. Siniša Paruška.

Udeleženci so si lahko ogledali odlično pripravljeno pregledno razstavo v Mestnem muzeju, s kraji, kjer je potekalo vseh dosedanjih 20 konferenc, od tiste leta 1989, v Arnoldsteinu (Avstrija) do letošnje, v Bjelovaru, med katerimi je tudi 19. konferenca, lani, v Brežicah.

V parku, poleg trga Stjepana Radića, so udeleženci prisostvovali zasaditvi »Drevesa mednarodnega prijateljstva«, ki bo mimoidoče v prihodnje spominjalo na ta pomemben jubilejni zgodovinski dogodek v gibanju za esperanto.

Pred Paviljonom v mestnem parku so udeleženci opravili skupinsko fotografiranje in fotografija predstavlja drag spomin na to prijetno jubilejno mednarodno srečanje esperantistov.

V Hotelu Central so se esperantisti zbrali na skupni večerji, po njej pa je stekel kulturno-zabavni program z izjemnim nastopom tenorista Opere Hrvaškega ljudskega gledališča iz Zagreba, Nevenom Mrzlečkim in pevskega zbora Fonix iz Komlo (Madžarska). Predviden je bil tudi literarni del večera, kjer bi naj nastopila tudi Reneja in Anton Mihelič, vendar je ta zaradi prevelikega časovnega zamika odpadel. 

Organizirana je bila tudi ekskurzija v Daruvar, z vsemi svojimi posebnostmi.

Dogodkom je prisostvovalo okrog 80 udeležencev iz Hrvaške, Madžarske, Slovenije, Italije, Avstrije in Bosne in Hercegovine. Iz Slovenije so se udeležili: Janez Jug, Milan Škrlj, Davorin Jurač, Anton in Reneja Mihelič. Konferenca je pomenila ponovno prijateljsko srečanje esperantistov, z mnogimi stiski rok, izrečenih besed o različnih izkušnjah, spominih, predvsem pa je posebne zahvale vredna izjemna gostoljubnost organizatorjev srečanja.