bela krajina

Če padem, me vedno kdo pobere

22.2.2025 | 17:20 | M. Glavonjić

ČRNOMELJ - Po desetih letih, odkar je Slovenska filantropija vstopila v prostor Bele krajine, se je lani pojavila potreba po širitvi prostorov, saj je bilo vedno več posameznikov, tudi gibalno oviranih, in družin, ki so v programih Hiše Sadeži družbe (HSD) videli priložnost za krepitev socialne mreže.

Novo pridobitev so svečano odprli (z leve): župan Andrej Kavšek, strokovna vodja HSD Črnomelj Marica Balkovec, izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar in aktivni prostovoljec Andrej Švajger.

Trenutno je v različne aktivnosti vključenih več kot 160 posameznikov. Ob veliki podpori Občine Črnomelj in Slovenskih železnic so številni prostovoljci v manj kot dveh mesecih v nekdanji pritlični stavbi železnice, ki je bila namenjena delavcem, uredili Medgeneracijski center skladno s predpisi. V okviru občinskega praznika so ga uradno odprli v ponedeljek.

»Uspelo nam je,« se je vsem uporabnikom in prostovoljcem zahvalila strokovna vodja HSD Marica Balkovec. Dodala je še, da v okviru HSD in sodelovanju z različnimi partnerji poteka tudi projekt večgeneracijskega centra Dolenjske in Bele krajine Marela, ki je namenjen ranljivim skupinam v regiji ter medgeneracijskemu in medkulturnemu povezovanju. Skozi raznolike aktivnosti omogoča socialno vključevanje ciljnih skupin v skupnost, gradi solidarnost, zaupanje in medsebojno pomoč. »Na vse to asociira tudi ime Marela, saj nas ob tej besedi preplavi občutek varnosti, zaščite pred dežjem ali soncem ter prijetnega in prijateljskega druženja, če je marela dovolj velika. In pod Marelo v Hiši Sadeži družbe Črnomelj je dovolj prostora za vse,« je ob odprtju ponosno povedala Marica Balkovec.

»V Hišo Sadeži družbe Črnomelj prihajamo zelo različni ljudje. Nekateri po pomoč, drugi si krajšamo čas, tretji prenašajo svoje znanje naprej, četrti, peti in deseti najdejo v njej kaj drugega,« je bil hvaležen, da je del te skupnosti, tudi Slavko Bedič. V tem kolektivu srčnih ljudi se zavedajo, kako smo ljudje odvisni drug od drugega. In tudi tega, da nam vedno vse ne uspe. A prijazna beseda, spodbuda, skrb in medsebojna pomoč vedno znova rešujejo še tako velike težave. Zato so si za svoj slogan izbrali trditev: »Če padem, me vedno kdo pobere.«

‹ nazaj