dolenjska

Na mizi domače in sezonsko

21.2.2025 | 19:00 | Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič

Za prste oblizniti. S tem preprostim, a zelo povednim stavkom bi lahko opisali domače tradicionalne jedi, ki jih je pripravila Andreja Krevs iz Mirne Peči. Pristavljenka, matevž s kislim zeljem, zabeljen z ocvirki, in pečenico ter štruklji so se znašli na jedilniku Krevsovih enega izmed januarskih dni. So ljubitelji sezonske hrane, saj je takrat, ker rastejo in dozorevajo naravno, polna hranilnih snovi in je tudi boljšega okusa.

Andreja Krevs je pripravila same domače tradicionalne jedi.

»Pristavljenka je jed iz starih časov. Ko so ljudje zjutraj šli na njivo, so zelenjavo v loncu pristavili na štedilnik, ko so čez nekaj ur prišli domov, pa so jo še zabelili in jed je bila gotova. Seveda so vsi jedli iz ene sklede in tudi nam še vedno najbolj tekne, ko jo na mizo postavim v lončeni posodi,« pripoveduje Andreja, medtem ko se spretno suka okrog štedilnika, na katerem so se kuhali še kislo zemlje ter krompir in fižol za matevža. V zelje, seveda domače, je dodala le malo kumine in lovor ter prilila malce vode. »Soli ne potrebuje, saj sem ga solila, ko sem ga dala kisati. Doma kisamo tudi repo,« pristavi.

»Pečenice pa niso naše,« iskreno pove. Odkar sta z možem Martinom ostala sama doma, sin Mitja in hči Andreja sta se odselila in ustvarila svoje družine, kolin nimajo več. »Samo za naju se ne splača več, je preveč dela. Tako kot krvavice jih, ko si zaželiva, kupim pri lokalnih kmetih, ki jim zaupam.« Povsem samooskrbna pa sta, kar se zelenjave in sadja tiče. Manjši vrt imajo doma, večjega in sadno drevje pa pri zidanici na Golobinjeku.

Na razvlečeno testo je Andreja dala skuto in cvrtje.

Kot se za Mirnopečanko in članico tamkajšnjega društva podeželskih žena, ki so z odmevnimi državnimi razstavami in ocenjevanjem štrukljev poskrbele za večjo popularizacijo te tradicionalne slovenske jedi, spodobi, se na njihovi mizi pogosto znajdejo tudi štruklji, slani in sladki. Sladke z rozinami ali s suhimi slivami ima raje njen soprog. »Vlečeno testo naredim enako, za nadev pa zmešam skuto, jajca, rozine, namočene v sladkorju z malo limoninega soka,« na hitro pove. Letos je na ocenjevanje v Mirno Peč prišlo kar 99 štrukljev; njenih tokrat ni bilo med njimi, saj je ni bilo doma, zato pa je že večkrat dobila priznanje najžlahtnejše barve.

V okviru izobraževalnega programa Slovenski pogrinjek v sklopu evropskega projekta MUNERA za razvoj podeželja in promocijo turizma, ki je pred leti potekal v Grmu Novo mesto – Centru biotehnike in turizma, je Andreja predstavila Dolenjske štruklje z ženofom, ki je, kot je dejala, že kar malo pozabljen med ljudmi, a pravi sladokusci vedo, kaj je to. »Ženof se izdeluje enkrat letno v času trgatve. Narejen je iz mošta, tistega takoj izpod preše, zmletih gorčičnih semen in sladkorja. Ponudi se poleg štrukljev,« pojasni. Recept zanj je našla v svoji stari šolski kuharski knjigi, v katero še vsake toliko pogleda. »Sicer pa imam receptov za kar nekaj knjig, so zapisani v zvezkih in na različnih papirjih, tako da imam včasih kar malo težav, da kaj najdem.«

Nato ga je spretno zvila.

Želela biti slaščičarka

Andreji Krevs je namreč kuhanje v krvi, to je bil njen poklic. Takoj po končani šoli je začela v gostinstvu, potem delala na Slovenskih železnicah in šivala v metliški Beti, nato pa se vrnila k svojemu poklicu. »Do upokojitve pred tremi leti sem bila v kuhinji restavracije KZ Krka v Žabji vasi. To je bila prava kuhinja, imeli smo domačo hrano iz pridelkov kooperantov zadruge in nismo uporabljali kakšnih dodatkov in ojačevalcev okusov. Dobro smo delali, prodali veliko malic, ljudje so bili zadovoljni. Res je škoda, da je zaprla svoja vrata.«

Sicer si je še kot dekle želela, da bi bila slaščičarka, a ni imela možnosti, da bi šla v srednjo šolo v Maribor, kjer so imeli samostojen program slaščičarstva. »In to me še vedno drži,« smeje pove. Navdušujejo jo predvsem torte, različne sočne rezine in podobne sladice, če je treba, pa speče tudi krhko pecivo in piškote. »Zelo mi je všeč Pavlova torta, ki je narejena samo iz beljakov in sladkorja ter navadno okrašena s stepeno smetano in svežim sadjem, predvsem z jagodičevjem. Doma pa imajo najraje preprosto sočno sadno torto iz biskvita, domačega sadja, največkrat jagod in vloženih breskev, in smetane. Za moje kremne rezine pravijo, da so boljše od blejskih (smeh), vsi pa so zelo navdušeni nad sladico, ki smo jo pripravljali v zadružni restavraciji. Je podobna blejski grmadi, med plastmi belega in rjavega biskvita so vaniljeva krema, rozine in orehi, na vrhu pa je smetana z rozinami in preliv, denimo iz domačih jagod,« razlaga.

»Ja, sladice mi zelo ležijo. Tudi v službi so to vedeli, tako da so bile sladice in narezki moji, saj sem vse lično zložila in okrasila,« pristavi Andreja. Da ji gre to zelo dobro od rok, vedo tudi v mirnopeškem društvu, saj je skrbela za dekoracijo prinesenih štrukljev za razstavo.

Povezana družina

Ni lepšega, pravi, če se za domačo mizo zbere vsa družina, zato so, čeprav sta se otroka odselila in si uredila svoje gnezdo, zelo povezani. Mitja (če se vam zdi Mitja Krevs znano imel, to je naš tekač na dolge proge) živi v šentjernejski občini, Andreja pa v Žireh na Gorenjskem. »Imam pet vnukov, najmlajša je stara tri leta, najstarejši pa 16 let. Radi se obiskujemo. Vsi trije Gorenjci so tudi rojeni na Dolenjskem, in ko so bili majhni, so bili veliko tukaj, zdaj pa je šola in veliko drugih obveznosti. Zato greva z možem večkrat ob koncu tedna k njim,« pripoveduje.

Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Andreja pohvali hčer, da je postala res odlična kuharica, prava mojstrica sladkih dobrot in tudi preostalega. »Ko je še bila doma, ni bila prav veliko v kuhinji, verjetno za to, da ji ne bi gledala pod prste in ukazovala (smeh). Zdaj pa me je prehitela in se jaz učim od nje. Tudi njena hči rada kuha,« še pove. Očitno se ni bati, da bo bogato kulinarično znanje pozabljeno.

In še recepti

Pristavljenka (za od tri do štiri osebe)

Sestavine: 25 dag krompirja, 25 dag korenja, 15 dag kolerabe, 8 dag fižola, čebula, lovor, peteršilj, ocvirki, sol, poper, olje

Priprava: Zelenjavo narežemo na kocke ali rezine. V lonec damo vso zelenjavo, fižol in želene začimbe. Ko zavre, dodamo še prepraženo čebulo na olju in kuhamo na majhnem ognju več ur. Na koncu zabelimo z ocvirki in potresemo s peteršiljem.

Matevž (za tri osebe)

Sestavine: 24 dag krompirja, 24 dag rjavega fižola (lahko tudi iz pločevinke), čebula, česen, sol, poper, olje, voda po potrebi

Priprava: Krompir in fižol skuhamo. Vodo odlijemo, malo vode, v kateri se je kuhal fižol, pa prihranimo. Krompir in fižol pretlačimo, dodamo na olju na hitro prepraženo čebulo in česen (lahko je tudi surov), začinimo po okusu in vse skupaj dobro zmešamo. Po potrebi dodamo vodo, ki smo jo prihranili, da dobimo res gladko zmes. Matevža ponudimo zraven kuhanega kislega zelja ali repe ter pečenic ali krvavic.

Štruklji

Sestavine za vlečeno testo: 25 dag, jajce, žlica olja, ščep soli, mlačna slana voda (po potrebi)
Sestavine za nadev: 70 dag skute, tri jajca, maslo, drobtine

Priprava: Naredimo vlečeno testo. Spočitega razvaljamo in razvlečemo na prtu, namažemo s skuto in posujemo z na olju popečeni razžvrkljani jajci (cvrtje) ter ga s pomočjo prta zavijemo v štrukelj. Razrežemo ga na tri ali štiri kose, vsakega posebej zavijemo v prozorno folijo za živila in jih kuhamo 30 minut v vrelem slanem kropu. Ko so kuhani, jih vzamemo ven in zavite pustimo, da se malo spočijejo. Nato jih odvijemo in narežemo, potrosimo s popraženimi drobtinami in jih postrežemo. Po želji lahko dodamo različne nadeve.

Članek je objavljen v aktulani prilogi Živa.

‹ nazaj