B. G.; splet

Rodil se je v grškokatoliški (uniatski) družini očeta Gabreta Badovinca in matere Anđe (rojena Šajatović – verjetno iz Jezernic?), ki se je preselila v Rosalnice iz (danes) hrvaškega Žumberka. Številna družina (deset otrok) se je ukvarjala s kmetijstvom. Tudi Ilija je tako kot ostali otroci v letih 1924-1930 obiskoval osnovno šolo v bližnji Metliki, po zaključku šole pa delal na domači kmetiji vse do vpoklica na služenje vojaškega roka. Obvezno vojaško službo je opravil v Kraljevi gardi v Beogradu in tam do odpusta napredoval do desetarja.

B. G.; splet

Ob začetku 2. svetovne vojne se je vključil v delovanje OF, spomladi postal član KPS in se maja 1942 z bratoma Vladom in Markom pridružil partizanom - 2. belokranjski četi (prva je padla na G. Lazah novembra 1941). Ta se je preoblikovala v Belokranjski bataljon in konec leta v Belokranjski odred. Takrat je Ilij postal v komandir 2. čete in potem še namestnik političnega komisarja BO. Pozneje je postal poveljnik bataljona, pa namestnik poveljnika 12. brigade, bil zaradi nesoglasij razrešen in premeščen v 14. divizijo, kjer je kot poveljnik bataljona -predhodnice 1.112 borcev odšel iz Bele krajine na pohod na Štajersko. 

B. G.; splet

Sodeloval je v številnih bojih in akcijah, njegova naloga je bila pogosto zavarovanje premikov večjih enot. Zanj je bil usoden spopad z nemško patruljo pri potoku Gračnica pri Rimskih Toplicah, kjer je njegova enota varovala prehod divizije. Že po končanem boju ga je smrtno zadel strel ostrostrelca med pobiranjem orožja padlih vojakov. Na kraju padca je bil tudi pokopan; danes tam v njegov spomin stoji kamnit spomenik, postavljen leta 1952.

B. G.; splet

Za narodnega heroja je bil s poveljem vrhovnega poveljnika Tita razglašen leta 1951. Leta 1983 so mu Metličani v spomin pod gradom postavili spomenik, delo priznanega kiparja Zdenka Kalina. Njegovo ime danes nosijo ulice v Metliki, Laškem in Celju, kjer še živi spomin na njegovo junaštvo in žrtev. 

B. G.; splet

Sicer pa je dolina reke Gračnice, kjer je Ilija padel, danes znano botanično območje. To je habitat številnih redkih in ogroženih rastlinskih vrst, med njimi močvirskega svišča, kranjske lilije in nekaterih vrst kukavic. Obrežna močvirna rastišča pa nudijo življenjski prostor ogroženim živalim, kot so vidre, močvirski cekinček in številne redke dvoživke. Vlažni travniki v okolici so pomembno gnezdišče za ptice, kot sta kosec in travniška priba, zaradi česar je območje vključeno tudi v evropsko omrežje Natura 2000.