kultura

Fotografska razstava blokovskih naselij Franca Blažona - Čibeja

13.2.2025 | 17:00 | M. Ž.
Foto: M. Ž., avtorji razstave

Novo mesto - V razstavišču Rumena stena v prostorih Višje strokovne šole novomeške ekonomske šole so včeraj odprli fotografsko razstavo u naslovom Anonimnost urbanega, s katero se želijo pokloniti po imenu manj prepoznanemu novomeškemu arhitektu in urbanistu Francu Blažonu – Čibeju, ki pa je s svojim delom ustvaril prepoznano podobo dolenjske prestolnice.

Z leve: Andrej in Cveta Blažon, Igor Papež ter Špela in Tatjana Bartolj (Foto: M. Ž.)

Blažon je projektiral dve blokovski naselji v Novem mestu - Plavo Laguno na Seidlovi cesti in Ulico Slavka Gruma, njegovi sta stavbi porodnišnice in nekdanjega SDK-ja. »Kljub temu je v širši javnosti neznan. Na spletu je zaslediti krajši tekst, ki mu ga je posvetilo Društvo Novo mesto Iztrgano pozabi, v letu njegove smrti (2014) in fotografije njegove stavbe SDK na spletni strani Arhitekturizem. Občasno je omenjan v dejavnostih Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Izven strokovnih krogov ga poznajo le redki, čeprav v stavbah, ki jih je zasnoval živi na tisoče ljudi,« je v opisu razstave, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom Prospestus, navedel Igor Papež, slikar, oblikovalec in predavatelj na Višji strokovni šoli.

Plava laguna (Foto: Anže Škoda)

Kot je dejal, pripravljalci razstave ne vrednotijo Blažonovih stavb iz strokovnega arhitekturnega stališča, temveč iz stališča zainteresirane in kritične javnosti. »Večina razstave je posvečena naselju Plava laguna. Naselje vsebuje utopičen naboj, značilen za 20. stoletje. Stanovanjski bloki so zasnovani z uporabo preprostih geometrijskih oblik, ki bivališč ne degradirajo v bivalne stroje, temveč vzpostavljajo poetiko prostora z materiali kot so beton, kovina, steklo. Blokovska naselja Franca Blažona so vrh in zaključek procesa urbanizacije, ki je bil usmerjen v funkcionalno reševanje stanovanjskih potreb rastočega mestnega prebivalstva nekdanje države.«

Ulica Slavka Gruma (Foto: Staša Gunčar Žnidaršič)

Dodal je, da so v samostojni Sloveniji velikopotezni urbanistični projekti redki, celosten pristop strnjenih naselij s trgovino, vrtcem, banko, restavracijo in ostalimi servisi je izginil. »Gradijo se fragmentirana bivalna poslopja, ki se pretenciozno imenujejo vile bloki. V tem kontekstu Blažonova anonimnost ni naključna, saj arhitekt očitno deli usodo svoje stanovanjske tipologije. Šele po treh desetletjih se v Ljubljani načrtuje celostni koncept soseske tisočih stanovanj Galaksija,« je navedel.

Razstavo Anonimnost urbanega so pod mentorstvom Igorja Papeža pripravili študenti 2. letnika Medijske produkcije Ajda Bajc, Staša Gunčar Žnidaršič, Urban Kočevar in Anže Škoda. Odprtja se je udeležila tudi Blažonova družina, soproga Cveta, sin Andrej, hči Tatjana Bartolj in vnukinja Špela Bartolj.

‹ nazaj