gospodarstvo

Vse težje je, a sadjarji vztrajajo

13.2.2025 | 12:30 | M. L.

Artiče - Sadjarsko društvo Artiče je pripravilo 30. Sadjarske dni Posavja, ki so jih začeli včeraj v Prosvetnem domu Artiče in jih nadaljujejo danes s predavanji preko spletne povezave zoom.

Predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan je v začetnem nagovoru zbranim rekel, da so zelo ponosni, da jim uspeva neprekinjeno pripravljati vsako leto sadjarske dneve. Ponosni so toliko bolj, ker sedanji časi za sadjarje niso rožnati. Mlajše generacije je čedalje težje vključevati v razne organizacije, ki so neprofitne, ki ne prinašajo dobička. »Članstvo v našem društvu se je več kot prepolovilo. Pa mislim da ne zaradi tega, ker bi slabo delali, ampak je to odraz razmer v sadjarstvu.

Toni Koršič

V sadjarstvu imamo več kot sedem suhih let. Smo že lep čas navajeni, da je treba zelo trdo delati, da je treba izkoristiti vse resurse, ki jih imamo, od znanja do naklonjenosti politike, da lahko iz sezone v sezono speljemo in nadaljujemo s sadjarstvom. Zavedamo se, da bo v prihodnosti slika mogoče celo še slabša. Ampak vsi ti, ki smo tukaj danes, verjamemo v to zgodbo sadjarstva in smo se pripravljeni žrtvovati, trdo delamo in upamo na boljši jutri,« je rekel Mitja Molan.

Zbrane so nagovorili tudi v. d. direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Damjan Vrtin in sadjar Toni Koršič iz Arnovega sela, ustanovitelj zadruge Tibona.

Mitja Molan

Orešek je predsednik

Martin Mavsar je povedal, da je sprejet je nov zakon o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. »Ta uvaja nove evidence, kar se tiče vodenja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ima manjše odtenke sprememb. Ta med drugim zahteva elektronsko vodenje. Zbornica skuša doseči, da bi to uveljavili čim bolj proti letu 2030, ko je skrajni rok za uvedbo. Vesel sem, da smo v januarju oblikovali večino strokovnih odborov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in da je naš član Boris Orešek tudi predsedujoči strokovnemu odboru za sadjarstvo,« je rekel Martin Mavsar.

Prva sadjarska zadruga

Kot je povedal Toni Koršič, ki je bil predsednik pripravljalnega odbora prvih sadjarskih dni Posavja, (eden od dveh podpredsednikov je bil Miha Haler), so bili prvi sadjarski dnevi in še več naslednjih odmeven dogodek z udeležbo številnih strokovnjakov in z bogatim spremljevalnim sporedom.

»Poleg pridobivanja znanj so bili sadjarski dnevi pomembni tudi za razvoj sadjarstva v regiji in seveda širše,« je rekel Koršič. Med razvojnimi dosežki je naštel prvi skupni namakalni sistem v Arnovem selu, šolski sadovnjak v Artičah, vzpostavitev sadjarske poti, ustanovitev prve specializirane sadjarske zadruge Posavja in najmodernejše hladilnice v Sloveniji, vseslovensko razstava sadja in cvetja leta 2000 v brežiškem gradu in začetek pridelave nove odporne sorte jabolk. »Leta 1998/99 smo kot prvi v Sloveniji zastavili tržno ekološko pridelavo jabolk (topaz), saj je do takrat veljalo, da je ekološka pridelava samo bolj ali manj za samooskrbo,« je povedal Koršič, ki je po topazu odprl pot v Slovenijo še eni novi odporni sorti jabolk, sorti bonita.

Ko je včeraj govoril o začetnih sadjarskih dneh Posavja in učinkih teh srečanj za pridelovalce sadja, je povedal tudi, da so Posavje obiskovali kmetijski ministri. »Še posebej nam je bil v čast obisk generalnega sekretarja FAO,« je rekel.

Miha Haler

Koršič je opisoval današnje stanje sadjarstva pri nas. »Na razpisih oziroma nabiranjih točk izpadejo sadjarji, ki so mlajši, ki živijo izključno od sadjarstva, ki so kmečko zavarovani. Drug zgovoren primer: pri izgradnji namakalnega sistema Arnovo selo leta 1994 nas je bilo 16 članov s 37 hektarji, sedaj je 9 članov in 17 hektarjev sadovnjakov. To je tudi odraz stanja v slovenskem sadjarstvu,« je rekel Toni Koršič.

‹ nazaj