kultura

Z arijami in pogovorom počastili kulturni praznik

10.2.2025 | 17:50 | M. L.

Novo mesto - Zavod Novo mesto je na kulturni praznik pripravil v Kulturnem centru Janeza Trdine (KCJT) dogodek, v katerem so prepletli pogovor o novomeški kulturni ustvarjalnosti z glasbenim koncertom v živo. S pevcema, mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran in tenoristom Klemnom Torkarjem ter s skladateljem in direktorjem Zavoda Novo mesto Alešem Makovcem se je pogovarjala Anuša Gaši.

Irena Yebuah Tiran in Klemen Torkar sta ob klavirski spremljavi Irine Milivojević nastopila z arijami iz oper Julija in Deseti brat ter s samospevi Aleša Makovca. V spored so uvrstili samospeve, za katere je skladatelja navdihovala poezija Franceta Prešerna in Srečka Kosovela.

Skladatelj Aleš Makovac (drugi z leve) je bil zadovoljen s pevskimi nastopi Irene Yebuah Tiran (tretja z leve) in Klemna Torkarja, ki ju je spremljala pianistka Irina Milivojević.

Lastna produkcija

V pogovoru se je Aleš Makovac spomnil svojega dela v Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja Novo mesto, kjer je bil pet let ravnatelj. Pri tem je izpostavil med drugim učenca konservatorija Toma Kobeta, avtorja opere Krst pri Savici. Makovac je dejal, da je leta 2015 z opero Krst pri Savici nastal zametek glasbenega gledališča v Novem mestu. Tom Kobe je po njegovih besedah pustil v glasbi močno sled s svojim značilnim glasbenim jezikom in z izbiro vsebin.

Makovac, ki je zdaj direktor Zavoda Novo mesto, je v odgovoru na vprašanje Anuše Gaši dejal, da skladateljevanje in vodenje take ustanove nimata veliko skupnega. Vodenje take ustanove je tako, kot bi bil na fronti. Skladateljevanje pa je intima, krasna protiutež. To se dogaja v samoti, daleč stran od vsega, kjer je res lepo, tam so neke globine, ki jih, kot je rekel, v takem pogovoru opiše zelo težko, mogoče jih prisotni slišijo skozi nastope pevcev.

Skladatelj Aleš Makovac, direktor Zavoda Novo mesto, meni, da je ob sedanji produkciji in za želeni prihodnji razvoj novomeškega glasbenega gledališča in kulturnega dogajanja sploh oder Kulturnega centra Janeza Trdine premajhen.

Ali si Novo mesto lahko privošči glasbeno gledališče, lastno operno produkcijo, ga je vprašala Anuša Gaši, ki je ob tem rekla, da je Novo mesto s svojo operno produkcijo precejšnja izjema med slovenskimi mesti.

Makovac je poudaril, da je glasbeno-gledališčna produkcija ena dražjih produkcij. »Taka produkcija potrebuje možnosti, ki jih mi še nimamo. Ampak mi smo začeli z vsebino,« je poudaril. Kot je rekel, so pri vsebini omejeni zaradi težkih pogojev. Ekipe ustvarjalcev so številčno omejene, spodbudno pa je, da novomeške glasbene produkcije ustvarjajo izjemno predani ljudje. Imen ljudi, ki ustvarjajo to glasbeno gledališče, po Makovčevih besedah ne smemo pozabiti.

»Oder pripraviti za to, da ga zasede nekdo drug, je eno. Narediti nekaj lastnega, nekaj našega, je prava umetnina in bogastvo. In to je cenjeno, mi nismo ene predstave izvedli pred prazno dvorano,« je ponosen Aleš Makovac.

V sproščenem pogovoru, ki ga je povezovala Anuša Gaši, sta se pevca spominjala nastopov v domačih operah.

V KCJT se po besedah direktorja Zavoda Novo mesto zvrsti na leto okoli dvesto dogodkov in 60.000 obiskovalcev. Žal je oder KCJT premajhen za Novo mesto. V strategiji razvoja Mestne občine Novo mesto je v letu 2028 načrtovana razširitev tega odra, oziroma popolno preoblikovanje tega kulturnega centra, je povedal Makovac, ki sodeluje pri projektu.

»S prenovo bodo nastale boljše možnosti za produkcijo glasbenega gledališča. Hkrati pa se bo zgodila tista nujno potrebna razširitev z Narodnim domom. Kar danes poslušamo tukaj, bi morali poslušati v Narodnem domu. V Narodnem domu ne bomo delali še enega gledališča, ampak bo to neka meščanska dvorana, kjer bo priložnost za sprejeme, poroke, za dejavnosti društev, zborov, za plese,« je dejal Makovac.

‹ nazaj