kultura

Veličina majhnih minljivosti

25.1.2025 | 15:30 | L. M.

Novo mesto - Sinoči so v Galeriji ULTI odprli novo slikarsko razstavo Mateje Kavčič z naslovom Veličina majhnih minljivosti. Gre za Novomeščanko, ki je odraščala v Brestanici in danes deluje kot vizualna umetnica na področju slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih ter vodi medgeneracijske delavnice in ustvarjalnice za otroke.

Mateja Kavčič se s svojimi deli predstavlja v Galeriji Ulti. (Foto: Janko Orač)

Mateja Kavčič je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo leta 1994 diplomirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko, leta 2007 pa pridobila pedagoško-andragoško izobrazbo na FF Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 ima status samozaposlene v kulturi

Njena dela se dotikajo ekoloških tem in nastajajo v velikem kontrastu z današnjim časom. Z dolgotrajnimi ponavljajočimi se procesi rokovanja z materiali, najdenimi v naravi, rituali in meditacijo – zavračajo površnost konzumerizma, nimajo namena uporabe in na koncu od njih ne bo ostalo nič. Na opazovalca delujejo prek vseh čutil, ga umirijo in prestavijo v naravno, primarno – človeško stanje

Razstavo z naslovom Veličina majhnih minljivosti je na otvoritvi predstavila dr. Helena Rožman, ki je izpostavila avtoričin umetniški izraz in občudovanje narave. Osredotočena in občutljiva je pri upodabljanju izbranih motivov.

Mateja Kavčič in dr. Helena Rožman na otvoritvi razstave. (Foto: Janko Orač)

»V njenih delih se namreč, kako drugače kot sicer v tem v konzumerizem usmerjenem svetu hitrih, hipnih doživetij, ki se naravnava samo na naj-, najbolj … -najlepše, največje, najbolj dišeče in kar je še tega, srečujemo z naravo v njeni miniaturnosti in minljivosti. Matejini utrinki niso kričeče lepe »zbotoksirane« bilke, listi ali cvetovi, temveč v njenih risbah (lahko pa so to tudi akrili ali specifične postavitve, v katerih uporablja nabrana gradiva iz naravnega okolja) opazujemo tako rast in buhtenje kot tudi zamiranje in propadanje. Meditacija ob njenih delih nam omogoča umik iz rutine vsakdanje dinamike v mir, kakršnega sicer doživljamo le v katedrali narave – bodisi da gre za prostore pod mogočnimi drevesi bodisi vlažno močvirje z visokimi travami. In tako med nas z drobnih formatov, ki jih že leta uporablja za svoje risbe in grafike, prihajajo bilke, ki jih v naravi marsikdo prezre, saj so, tudi sicer velikokrat skromne, že mimo razcveta. Bogastvo najbujnejše vegetacije se v Matejinih delih pogosto kaže le še v sledovih, kot odmev, hkrati pa je že vidna sled razpadanja, ki je, tako kot v življenju samem, integralni del njene umetnosti. Občutje narave je skoraj fizično, saj nam ti drobceni, z ljubeznijo do skrajnosti realistično izdelani motivi prikujejo pogled. V galeriji tako velikokrat odkrijemo naravo na način, ki je tam zunaj skorajda nemogoč – redko si namreč za drobcen cvet ali list trave vzamemo toliko časa, kot ga posvetimo Matejini risbi,« je povedala dr. Helena Rožman.

Razstava bo na ogled do 19. marca, od srede do petka med 16. uro in 19. uro.

‹ nazaj