posavje

»Nisem imela niti časa biti lačna«

6.1.2025 | 15:30 | D. Stanković

Šestinštiridesetletna Sabina Božičnik s Senovega je danes zadovoljna, nasmejana ženska, ki kar sije od pozitivne energije in volje do življenja. V začetku leta 2024 je imela več kot 130 kilogramov, ni mogla več izvajati aktivnosti, v katerih je nekoč uživala, denimo smučati, plavati, hoditi v hribe, vsakodnevna opravila so postala napor, vse slabše se je počutila. Ko se ji je spomladi zgodil še zdravstveni zaplet, je bila to le kaplja čez rob.

Sabina Božičnik je imela avgusta, ob vstopu v šov, 136,3 kilograma. Zdaj jih ima že več kot 20 kilogramov manj. (Foto: Planet TV)

»Vedela sem, da moram spremeniti prehrano in vključiti gibanje. Ni pa mi bilo jasno, kako se tega lotiti. Neštetokrat sem se zagnala, a je po tednu, dveh motivacija vedno padla in sem obupala,« pravi. Zato se je tudi odzvala vabilu na razgovor za resničnostni šov Življenje na tehtnici. Že kar malo je pozabila, da se je pred poldrugim letom prijavila nanj. »Prav, sem si rekla, grem, kar bo, pa bo. Čeprav si na to, da moraš na tehtnico pred vesoljno Slovenijo in vsemi tistimi kamerami, nisem upala niti pomisliti,« se spominja.

ODREZANI OD SVETA

Njen cilj je bil biti zdrava, se gibati in doseči ustrezno težo. Bolj kot kadar koli v življenju odločena, da ga doseže, je v začetku avgusta skupaj s še štirinajstimi sotekmovalci stopila v šov televizijske hiše Planet TV. »Na vsakem predavanju in vsakem treningu sem kar ‘pila’ vse tisto, kar so nam govorili. Stoodstotno sem zaupala trenerjema.«

A šov je bil kljub strahotno napornim treningom psihično še celo zahtevnejši, pravi. »Petnajst nas je bilo v hiši, s polnim hladilnikom in polno shrambo zdrave hrane. In to je bilo vse, kar smo imeli. Ko je prišel šesti, sedmi dan, je bilo v hiši res napeto. Morate vedeti, da smo bili prostorsko omejeni samo na hišo s teraso, brez telefonov, televizije, telovadnice, možnosti umika ali sprehoda. Nimaš stika z domačimi, ne smeš iz hiše, nimaš kotička, kamor bi se umaknil. Od sveta si popolnoma odrezan.«

Sabina Božičnik pravi, da ji je izkušnja iz šova dala neprecenljiva spoznanja glede prehrane in gibanja, ki jih stoodstotno upošteva. (Foto: Planet TV)

V takšnih okoliščinah pridejo iz ljudi stvari, ki si jih je težko predstavljati, doda. »In v takšnih razmerah je nujno potrebna psihološka podpora, ki je bila tudi obljubljena v pogodbi, ki sem jo podpisala s produkcijo. Dvakrat, ko smo prosili za pomoč, je ni bilo, tudi ne nutricionista, čeprav bi nam vse to moralo biti na voljo. To je bilo zame veliko razočaranje, saj so s tem pokazali, da je bil pomembnejši šov, in ne človek, čeprav so to poudarjali ves čas priprav in razgovorov. Debelost je bolezen in z bolnim človekom moraš delati celostno. Mi pa te podpore nismo imeli. K sreči smo imeli izjemnega trenerja, ki nam je bil psihološka opora, povedal nam je, kako, kaj in zakaj jesti, ter prepovedal stradanje, čemur je bil podvržen velik del ekip.«

NAHRANITI TELO, NE ŽELJA

Tempo je bil res ubijalski, pove, tako da včasih prav zares ni bilo časa za hrano. Ob 7. uri prvi trening, nato na hitro zajtrk, sledila sta izziv ali skušnjava, in tako akcija do večera, zvečer spet trening. »Nisem imela niti časa biti lačna. Kar je, roko na srce, dobro, saj je tako lažje zdržati.«

Ko je šla v šov, je imela 130,3 kilograma. Po treh tednih ga je zapustila lažja za 7,5 kilograma. Izločil jo je sotekmovalec, ki je izgubil več kilogramov. Danes, tri mesece kasneje, ima še 17 kilogramov manj. Predvsem pa je bogatejša za zavedanje, da bosta zdrav način prehranjevanja in gibanje njena spremljevalca do konca življenja. »Iz šova sem potegnila predvsem to, da je poskrbeti zase prav, da je pomembno, kaj ješ in koliko se gibaš, ter da ti vse to prinese dobre, prijetne občutke. Zdaj se zavedam, da moraš nahraniti telo, ne pa svojih želja. Hrana je gorivo za telo. Počutim se odlično.«

HVALEŽNA ZA IZKUŠNJO IZ ŠOVA

Od začetka septembra, ko se je vrnila iz šova, s trdno voljo nadaljuje zdrav način življenja. Vsako jutro, četudi je noč delovna – opravlja namreč delo osebne asistentke –, se odpravi v fitnes za uro in pol, sobote so telovadbe proste, nedelja pa je dan za hojo ali plavanje.

Tudi pri prehrani se drži načina, ki se ga je naučila v šovu. »Ničesar ne pogrešam. Res pa je, da nimam doma stvari, ki jih ne smem jesti, tudi čokolade ne, čeprav sem včasih pojedla tudi po dve na dan in nič drugega,« se z nasmehom spominja svoje nekoč ljube pregrehe. »Zdaj se počutim bistveno bolje, imam mnogo več energije, nosim hlače, ki sem jih nazadnje oblekla pred 13 leti. Glava je bolj bistra, nič mi ni težko narediti.«

Danes je zelo hvaležna za izkušnjo iz šova. »Zase sem prav gotovo zmagovalka, kajti uspelo mi je spremeniti pogled na hrano in gibanje. In to je tisto, po kar sem šla v šov. Spet se mi je vzbudila želja po smučanju, po hribih. Letos še ne bom smučala, prihodnje leto pa prav gotovo,« zadovoljno prida.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj