dolenjska

Česar ni, otroci ustvarijo

24.12.2024 | 16:00 | M. Luzar

Božiček naj bi v teh dneh, kot se je razširil glas, začasno zapustil svojo kočo v mestu Rovaniemi na Finskem in potuje po svetu. Njegove izjave o tem nimamo, nimamo niti poročila krajevnih oblasti mesta Rovaniemi. Razpolagamo pa z vrsto informacij in koledarjev decembrskih prazničnih prireditev številnih organizatorjev, ki potrjujejo in dokazujejo Božičkovo decembrsko neprekosljivo več kot žilvernovsko popotovanje okoli sveta, njegovo navzočnost domala vsak trenutek vsepovsod in njegovo izključno dobrotniško naravo.

V Božičkovi deželi je zima, ampak ni nikoli prehud mraz, saj gori ogenj. (Foto: M. L.)

Številna društva prostovoljcev, ustanove, podjetja in druge skupine ljudi v teh dneh tudi v veliko krajih južno od Ljubljane, pri nas od Rigonc do Fare pri Kostelu in od Radovice do Ivančne Gorice, krasijo krajevna središča, osvetljujejo dvorišča in trge, postavljajo praznične odre in tako pripravljajo sprejeme za Božička. Ta dobri mož, ki ima na svojih saneh svetovni zemljevid z označenimi naštetimi in vsemi drugimi kraji, se odziva, prihaja k nam, sprejema ponujeno roko, roko tudi ponuja in z njo deli darila tistim, ki so že ali so še pripravljeni doživljati z njim decembrsko čarobnost. Božiček tako prihaja in je domač in ljubeč navkljub morebitnim oguljenim suhoparnim prepričevanjem, da Božička in Božičkove dežele ni in da tudi ni njegovih prijateljev Miklavža in dedka Mraza, o katerih je sicer tudi znano, da vsak po svoje in vsak v svojih značilnih barvah začarata december v mesec hrepenenja tisočev.

Božičkova jelenčka sta v nedavnem svežem snegu nestrpno čakala, da se poženeta na pot okoli sveta. (Foto: E. H.)

Liza

Z Božičkovim decembrskim popotovanjem in njegovo naravo je povezan tudi nedavni gib roke lastnice in direktorice Top agencije Elizabete Hlede, ko je s prstom potovala po zemljevidu. Na zemljevidu nam je pokazala Himalajo, kamor kot vodnica večkrat pelje popotnike, nekaj najvišjih svetovnih vrhov, na katerih je že bila ali na katere bo kot vodnica skupine popeljala kmalu, in posebej dva kraja: Bohinjsko Bistrico in Gradenc, ki ga na zemljevidu najdemo nekje med Žužemberkom in Hinjami. »V Bohinju smo leta 2010 začeli izvajati naš program Božičkova dežela in ga tam organizirali dvanajst let. Tam je najemna pogodba potekla, potem sem pomislila, da pripravimo Božičkovo deželo tu, v Gradencu, kjer imamo hiško. Z Božičkom in palčki smo tako uredili prostor, začasno Božičkovo deželo,« nam je pred dnevi zaupala Elizabeta Hlede, bolj znana kot Božičkova pomočnica.

Liza in Božiček in nasmeh velikih in majhnih (Foto: M. L.)

»Boožiičeek!«

Božičkova koča stoji v naravnem amfiteatru, obdanem z gozdom. Nedaleč od nje, zgoraj ob cesti, kjer obiskovalci pustijo svoje avtomobile na označenem prostoru, so se začeli oglašati glasovi. Vedno več jih je bilo in to je pomenilo, da je skupina otrok, ki so jih starši prej po spletni strani organizatorja napovedali v Božičkovi deželi, nemara že zbrana. Liza je zbrane potem s palčicami pospremila po gozdni poti med stotero lučkami dol h koči. Tam pa o Božičku ne duha ne sluha. Ampak kot je Liza zatrdila otrokom, se je Božiček ta dan gotovo že oglasil, saj je ona zjutraj v svežem snegu videla sled, kakršna ostane na tleh samo za Božičkovimi sanmi z jelenjo vprego. Česar ni, otroci ustvarijo. Trikrat so poklicali: »Boožiičeek!« – in odprla so se vrata koče. Palčica je otroke prijazno povabila noter. V lepo okrašeni koči je v lončeni peči gorel ogenj. Božiček v gugalniku je pripovedoval zgodbo in poslušal otroke. Medtem so se zunaj starši lahko zadrževali pri košari s piškoti in loncih s toplimi značilno decembrskimi napitki.

Darilo iz Božičkovih rok v roke otrok (Foto: M. L.)

Igrišče

Otroci so po dobre četrt ure prišli iz koče in se razkropili po celotni Božičkovi deželi. Lahko so po Jelenčkovem spustu drseli po žici med drevesoma, pri čemer jih je pozdravljal Božiček z zvoncem. Pobočje s stezo je vabilo na spust, ob koči so lučke osvetljevale tobogan. V razsvetljenem šotoru je bilo kot v nekakšnem laboratoriju malih ustvarjalcev, saj so lahko sestavljali, risali, nekaj nekam napletali in si dajali opravka še s čim.

Na travniku se je celo le za prst visoka voda v lužici izvrstno obnesla, če si vanjo skočil in počakal, da ti še ona skoči prav gor na kapo in po obrazu. Decembrskega mraza preprosto ni bilo, vsaj tako je kazala zbrana družba najmlajših. Če bi se mraz vendarle skušal oprijeti nosov ali prstov v mokri rokavici, je gorel ogenj med kamni, na katerih lahko varno sediš. S tako živahnega igrišča se je dogajanje preselilo k sanem. Tam so Božiček in pomočnica Liza in palčice otrokom delili darila. Z naštetim se čas lahko hitro spremeni v najlepši čas nepričakovane svobode duha in telesa.

»K nam se otroci vračajo. Vidimo iste družine, ki prihajajo vsa leta. In vidimo dobesedno, kako otroci odraščajo v Božičkovi deželi,« je že pred tem večerom rekla Liza. Prav to pa je ta večer povedala ena od mamic, ki se z družino z več otroki že leta vrača v Božičkovo deželo. Doslej je družina prihajala v Bohinj, letos je nemudoma prišla v Gradenc. Ko tako prihajajo pravljični decembri, nekako odhajajo najzgodnejša otroštva in rastejo v mladost.

Župan Jože Papež je slovesno odprl Božičkovo deželo. (Foto: E. H.)

Kot doma

Kot pravi Liza, bo Božiček prihajal v Gradenc v decembru še skoraj vsak dan do konca meseca. Vedoč za privrženost svojih občudovalcev digitalnim orodjem, je dal svoj urnik objaviti Lizi na spletni strani Top agencije. »24. decembra zvečer obišče vse domove po vsej Sloveniji oziroma po vsem svetu, potem 25. decembra počiva in mi tu nimamo programa. Petindvajsetega bo počival, a bo tudi nastopil na žužemberškem gradu,« je povedala Liza. Božičkova pomočnica pravi, da so jo domačini sprejeli zelo prijazno in ji pomagajo. Božičkovo deželo je pred dnevi odprl žužemberški župan Jože Papež in ji za pričakovano vlogo v razvoju lokalnega turizma podelil simbolično zahvalo. Ko Liza pripoveduje to, pravzaprav opisuje družbeno vlogo celotnega programa. »Vsako leto gostimo v Božičkovi deželi čez sto otrok brezplačno. Zadnja tri leta zapovrstjo pridejo otroci iz Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani in zanje zagotovimo darila. Pridejo tudi iz društev prijateljev mladine, tudi do šestdeset otrok. Tudi otroke s posebnimi potrebami, če vemo zanje, obdarimo brezplačno,« je povedala Elizabeta Hlede. Poleg nje delajo v Božičkovi ekipi še Sergij Hlede, Matej Kocjančič, Alojz Ropret, Jana Cvetek, Maja Fabjani, Bojana in Jože Vidmar ter Klavdija in Tamara Maver.

December je mesec, ki je že od kdove kdaj in bo do kdove kdaj nekako pravljičen, skrivnosten. Zato prenese omenjeno pravljično zgodbo o Božičku in njegovih zavetnikih iz Božičkove dežele v Gradencu, mar ne? Kar pa zadeva omenjeni naravni amfiteater, bo tam na poseben način živahno že letošnje poletje. Junija bo namreč v njem zaradi priznane akustike pel zbor Slovenske filharmonije. Božiček, ali spet prideš tedaj?

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj