dolenjska

Ni dovolj, da so, tudi delovati morajo

23.12.2024 | 17:00 | Rok Nose

Trebnje - Pred nekaj tedni se je eden izmed igralcev na veteranskem rokometnem turnirju v Trebnjem zgrudil na igrišču. Doživel je srčni zastoj. Hitro so mu priskočili na pomoč, oživljali so ga tudi s pomočjo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki je nameščen pred vhodom v športno dvorano trebanjske osnovne šole, in na srečo so mu rešili življenje. Ponovno se je pokazalo, da lahko defibrilator ob zastoju srca reši življenje.

AED pred vstopom v športno dvorano pri trebanjski osnovni šoli, ki je pred časom nekomu rešil življenje (Foto: R. N.)

»Če AED uporabimo v prvih štirih minutah po srčnem zastoju, je verjetnost za preživetje celo do 70 odstotkov, človek ima ob tem tudi velike možnosti, da bo zapustil bolnišnico po nekaj tednih brez zdravstvenih težav. Po desetih minutah so možnosti za preživetje minimalne, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, saj je prihod ekipe nujne medicinske pomoči najpogosteje prepozen,« poudarja zdravnik v Zdravstvenem domu (ZD) Trebnje Zdenko Šalda, ki se je pred leti v sklopu projekta Milijon srčnih točk močno prizadeval za razvejano mrežo javno dostopnih AED po Temeniški in Mirnski dolini.

Če so bili defibrilatorji včasih prava redkost, jih je danes na javnih mestih nameščenih že precej, saj je zavedanje o pomenu te naprave vse večje. Tudi cenovno so dostopni, AED z ogrevano omarico stane okoli 2.000 evrov. Pogosto jih nabavijo občine, v nekaterih primerih pa so bili kupci podjetniki, interesna združenja ali kdo drug, ki jih je pozneje podaril društvom, občanom ali kraju. Vsekakor gre za lepo gesto, a vprašanje je, kdo pozneje prevzame skrb za njihovo vzdrževanje.

Zdenko Šalda (Foto: R. N.)

AED MORA BITI PRIMERNO VZDRŽEVAN

Davor Bilić, solastnik in direktor podjetja Defib AED iz Tomažje vasi, ki je uvoznik aparatov Defibtech za Slovenijo, poudarja, da je lahko aparat še tako kakovosten, če ni primerno vzdrževan, v kritičnem trenutkih ne bo opravil svoje naloge. Kot pravi, je treba elektrode, ki jih pri zastoju srca prilepimo prizadeti osebi na prsi, zamenjati vsaki dve leti, saj so blazinice elektrod premazane z gelom na vodni osnovi. Ta se sčasoma posuši, zato začnejo elektrode izgubljati oprijem in prevodnost. Če je gel presuh, elektrode ne morejo opraviti EKG, s katerim AED preveri, ali je res prišlo do zastoja srca. Brez opravljenega EKG pa defibrilator ne bo sprožil električnega impulza oziroma postopka oživljanja. Poleg tega je treba glavno baterijo menjati na pet ali sedem let, odvisno od modela; nekateri defibrilatorji imajo za opravljanje diagnostike še pomožno litijevo baterijo, ki jo je treba zamenjati na vsaki dve leti in pol.

ZAVRNILI RAČUN

V trebanjski občini je 43 javno dostopnih defibrilatorjev, od tega jih je 14 v lasti občine, devet so jih kupili gospodarski subjekti, preostale pa je ZD Trebnje nameščal v sklopu omenjenega projekta Milijon srčnih točk. Po besedah županje Mateje Povhe se je ZD tudi zavezal, da bo prek pooblaščenega izvajalca skrbel za njihovo redno vzdrževanje, kar je vrsto let tudi počel. A kot trdi Šalda, se je občina v prejšnjem mandatu, leta 2021, odločila, da pogodbo o vzdrževanju AED sklene z lastnim hišnikom. »Zadeva se ni najbolje obnesla. Po njegovem posegu sta dve napravi javljali napako, ki jo je pozneje odpravil uradni serviser. Ravno zaradi te izkušnje se je občina nato znova obrnila na ZD. S takratno vodjo za družbene in gospodarske dejavnosti sem se leta 2022, ko sem bil strokovni vodja ZD Trebnje, ustno dogovoril, da ponovno prevzamemo skrb za vzdrževanje defibrilatorjev, obljubljeno pa nam je bilo, da bo občina ob koncu leta poravnala stroške. A jih ni, nova županja, ki je nastopila mandat, je zavrnila račun, češ da bodo poravnali samo stroške vzdrževanja defibrilatorjev v njihovi lasti, preostalih pa ne,« pove Šalda.

Mateja Povhe (Foto: R. N.)

Županja odgovarja, da je že prejšnje vodstvo zavrnilo račun ZD Trebnje, ki je pozneje, ko se je zamenjala oblast, ponovno poslal račun na občino. Znova so ga zavrnili, saj med ZD in občino ni bila sklenjena pogodba o skrbi za vzdrževanje defibrilatorjev, razlaga Povhe.

DEVET JIH NE DELA

»Ker je ZD nato prenehal skrbeti za njihovo vzdrževanje, smo potem preverili, ali je to dolžna početi občina. V Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči piše, da je za njihovo vzdrževanje odgovoren lastnik,« poudarja Povhe. Občina se je nato zavzela, da je pridobila podatke o lastništvu defibrilatorjev. Ugotovili so, da v veliko primerih ni jasno, kdo je dejansko lastnik. »Ko so se defibrilatorji pred leti v sklopu projekta Milijon srčnih točk nameščali na zasebnih hišah, stavbah krajevnih skupnosti in na gasilskih domovih, bi bilo treba urediti tudi lastništvo, pa se to ni zgodilo. Potem ko je ZD prenehal skrbeti za njihovo vzdrževanje, tega ni počel nihče. Mi smo sicer vestno poskrbeli za defibrilatorje v naši lasti, za preostale pa smo ugotovili, da jih kar devet ne deluje. Razlog je bil, da niso bile zamenjane baterije,« pravi županja.

Zaveda se, da ljudi ne zanima, kdo je lastnik defibrilatorjev, ampak da delujejo, drugače lahko nekdo ob nesreči po nepotrebnem izgublja dragocen čas, ko hiti po napravo, misleč, da je delujoča. Občina bo zato v najkrajšem mogočem času za nedelujoče defibrilatorje zagotovila njihov servis pri pooblaščenem izvajalcu. »To je preveč pomembno, da bi s tem odlašali. V prihodnje pa načrtujemo defibrilatorje, ki niso v naši lasti, s pogodbo prenesti pod okrilje krajevnih skupnosti, za njihovo vzdrževanje pa bo skrbel pooblaščeni izvajalec, s katerim bo občina sklenila pogodbo,« še dodaja Povhe.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj