dolenjska

Islandija ga je prevzela in vzela za svojega

11.12.2024 | 19:00 | Rok Nose

»Slovenija je najlepša dežela, o tem ni dvoma, a način življenja tukaj mi preprosto ni ustrezal,« pravi 38-letni Novomeščan Tadej Venta, ki se je pred leti preselil na Islandijo. Otoška država ga je takoj prevzela in očarala. Pred nekaj meseci je znova spakiral kovčke in z družino odšel na Češko, od koder prihaja njegova žena Lenka.

Tadej z ženo Lenko ter sinovoma Noelom in Nicolasom (Foto: osebni arhiv T. V.)

Tadej se je na severu Evrope prvič znašel leta 2008, ko je kot nogometaš okrepil nogometni klub Sindri v prvi islandski ligi. Takrat je sicer kot študent prvega letnika Višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto razmišljal, ali bi šel na izmenjavo študentov na Irsko, a odločil se je za pot na Islandijo. »Obenem so mi v šoli omogočili, da naredim izpite, ko se vrnem v Slovenijo, saj je bilo zanje pomembno znanje, ne pa prisotnost v predavalnici. Zato odločitev za odhod v tujino ni bila težka,« pripoveduje Tadej.

V novem okolju se je dobro počutil, nekaj težav na začetku je sicer imel s sporazumevanjem. Nogomet je po njegovih besedah na Islandiji šport številka ena. Veliko se vlaga v gradnjo športne infrastrukture, izobraževanje trenerjev, promocijo in medijsko pokritost, skandinavska liga je polna nogometašev tudi iz najmočnejše angleške lige.

UMIRJENI IN ODPRTI

Tadej se je po enoletni islandski epizodi vrnil domov in na položaju srednjega branilca znova zaigral za domačo Krko, kasneje je oblekel drese Brava, Nakla in tudi Kolpe, vse bolj pa ga je vleklo nazaj na Islandijo, zato je znova iskal klub na severu Evrope. Za sodelovanje se je dogovoril z moštvom Throttur Vogum blizu Reykjavika.

»Islandija me je prevzela in vzela za svojega že s prvim korakom na njena tla. Islandska kultura je kultura borcev, hkrati pa so osredotočeni nase, in ne na soseda. Sebe izboljšujejo, ne vtikajo se v tvoje življenje, dajejo ti možnosti, da se dokažeš. Niso ljudje, ki bi se kazali v družbi s poslovnim uspehom, kot je to v navadi pri nas, še posebej na Dolenjskem. Ne hitijo, so umirjeni, odprti, in to se čuti tudi v vsakodnevnem življenju. Če temu dodaš še naravo z vsemi njihovimi klifi, neskončnim oceanom, naravnimi pojavi, planinami, vulkani, potem ostaneš vsak dan brez besed in samo uživaš in živiš življenje,« pove Tadej.

SLUŽBO DOBIL NA NOGOMETNI TEKMI

Pot ga je kasneje zanesla tudi v Avstrijo in Anglijo, pred dvema letoma pa se je znova vrnil na Islandijo, kjer je živel z družino.

Takrat je športne copate že postavil v kot, zato je iskal službo, dobil pa jo je kar na nogometni tekmi. Ko so se s prijatelji zabavali na tribuni, je nekdo na glas omenil, da Tadej išče delo. Pogovor je ujel lokalni veljak iz enega najbolj znanih geotermalnih zdravilišč Morda laguna, ki je po tekmi pristopil do njega in mu ponudil službo. »Zaposlitev mi je odprla vrata, da sem se vrnil v islandsko življenje,« pravi Tadej.

Izkušnje je kasneje nabiral tudi z delom na mednarodnem letališču, kjer je sprejemal potnike in jih prijavljal na njihove polete, potem pa je dobil državno službo na lokalnem bazenu Asvallalaug v mestu Hafnarfjordur, kjer je bil reševalec iz vode, opravljal pa je tudi druga potrebna dela. Če se na Islandiji dokoplješ do državne službe, je po Tadejevih besedah to tako, kot bi ti padla sekira v med. Plače so lepe, poleg tega imaš islandski delovnik, ki traja 32 ur na teden. »Plačan si glede na izobrazbo in glede na državno plačilno lestvico. Poleg pa so še druge ugodnosti, ki se razlikujejo v primerjavi s slovenskim javnim sektorjem,« še dodaja.

Tadej je po končani nogometni karieri postal sodnik. Sodi pa tudi košarkarske tekme. (Foto: osebni arhiv T. V.)

PO SLUŽBI V BAZEN

Na vprašanje, kako da imajo Islandci državne službe na lokalnih bazenih, Tadej odgovarja, da njihova kultura močno sovpada z obiskovanjem bazenov, kjer se družijo. Obiskujejo jih po službi in to traja vse leto, medtem ko pri nas to počnemo sezonsko. Tudi zunanje bazene obiskujejo vsakodnevno, ne glede na temperature in vreme. Da se otroci čim prej naučijo plavati, saj državo obdaja morje, imajo po šolah vsaj eno uro plavanja na teden.

Tadej si je poleg službe na bazenu denar služil tudi kot nogometni in košarkarski sodnik, pod okriljem AirBnB pa se je ukvarjal tudi z oddajanjem stanovanja. Dve leti zaporedoma je dobil nagrado za super gostitelja. Obiskali so ga številni prijatelji iz domovine, ki jim je z veseljem razkazal lepote Islandije.

HITRO POPRAVIJO

Na izbruhe vulkanov, veličastno auroro borealis (severni sij) in druge naravne znamenitosti se je zdaj že navadil. Prav tako so domačini navajeni živeti s tem, da na vsake toliko časa lava prekrije kakšno cesto. »Pri nedavnem izbruhu vulkana je lava poškodovala cevi, ki ogrevajo celoten polotok. Zamenjali so jih v štirih dneh. Tudi s popravili cest pohitijo. Pridejo, naredijo in nato uživajo.«

POZNAJO DONČIĆA, POGAČARJA IN ROGLIČA

Ko je ljudem razlagal, od kod prihaja, so ga mnogi le začudeno gledali. Islandci po njegovih besedah Slovenije skoraj ne poznajo. »Poznajo pa naše vrhunske športnike, kot so košarkar Luka Dončić ter kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Včasih tudi omenijo, da imamo dobro rokometno reprezentanco, potem pa se počasi že konča. Kdaj pa kdaj sem opazil prikolico ali avtodom Adrie Mobila in vesel sem, da so prodrli tudi na ta trg,« pove.

NOGOMETNI IN KOŠARKARSKI SODNIK

Tadej je pred nekaj meseci zapustil Islandijo in se preselil na Češko, od koder je njegova žena Lenka, ki jo je spoznal pred leti, ko je obiskal brata Mateja, ki je igral v mestu Novy Jičin za tamkajšnji košarkarski klub. Z Lenko sta ponosna starša dveh otrok, starejši Noel obiskuje prvi razred, mlajši Nicolas pa je v vrtcu.

Tudi na Češkem je pridobil licenco za nogometnega in košarkarskega sodnika, da lahko sodi na tekmah. »Obenem iščem zaposlitev, da se čim prej vključim v novo okolje, da se naučim jezika in da mi ne postane prehitro dolgčas. Poleg tega z Lenko razmišljava, da sem pripeljeva nekaj slovenskih proizvodov, čez čas morda tudi v obratno smer. Mislim, da lahko vzporedno delaš več karier hkrati, čeprav so mi v lokalnem okolju, kjer sem odraščal, vedno zatrjevali, da si lahko dober zgolj v eni stvari, na katero moraš biti osredotočen,« razmišlja Tadej.

Čeprav je Češka trenutno njegov dom, priznava, da ga srce in življenjska energija vlečeta drugam. Ne bi se branil življenja v Alpah ali Andih ali pa čim bližje severnemu polu. Bo videl, kam ga bo zaneslo, morda čez čas nazaj v domačo Slovenijo.

Projekt Dober dan, rojaki sofi nancira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

‹ nazaj