bela krajina

Zmagale Kukavičevke Bele krajine

23.11.2024 | 13:00 | L. M.

Črnomelj - Na šesti postaji turneje slovenske nagrade Natura 2000 je v Črnomlju prejel plaketo projekt Kukavičevke Bele krajine, ki je zmagal v kategoriji ljubiteljska znanost za Naturo 2000.

Nagrado je prevzel Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki je projekt prijavil skupaj z mag. Jernejem Kavškom.

Brane Dolinar je predstavil kukavičevke, ki rastejo pri nas.

Več kot 75 udeležencev je Brane Dolinar najprej s slikovitim predavanjem popeljal po Sloveniji s predstavitvijo kukavičevk, ki rastejo pri nas. Do konca novembra 2024 bo mogoče na turneji slovenske nagrade Natura 2000 spoznali še dva nagrajenca od skupno devetih.

Na letošnjo slovensko nagrado Natura 2000, ki izpostavlja primere dobrih praks varstva narave z dolgoročnimi učinki, so v šestih kategorijah prejeli 18 prijav. V začetku oktobra so razglasili finaliste, ki jih je izbrala devetčlanska strokovna žirija. Prijave so izkazovale zelo jasne cilje varstva narave in njihovo doseganje na terenu, zato je devetčlanska strokovna žirija imela izjemno zahtevno nalogo. Slovenska nagrada Natura 2000 je oblikovana po vzoru evropske nagrade Natura 2000, poteka pa v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000.

Kaj pomeni nagrada

Obiskovalci prireditve so z zanimanjem prisluhnili govorcem.

Mag. Jernej Kavšek, pobudnik in glavni organizator akcije ljubiteljske znanosti beleženja kukavičevk v Beli krajini, je povedal: »Zelo sem vesel te nagrade, saj je to doslej najvišja potrditev, da je način raziskovanja kukavičevk, ki sem ga skozi leta uporabljal v Beli krajini, pravi. Moj cilj nikoli ni bil odkrivanje tako imenovanih trofej, temveč pridobivanje čim več podatkov o tej rastlinski družini, ki je pomemben kazalnik ohranjenosti narave. Zavedal sem se, da bom z več očmi odkril še več rastišč, zato sem že pred dvajsetimi leti začel urejati spletno stran Orhideje Bele krajine, malo kasneje pa tudi Facebook stran z enakim imenom. Vzporedno s tem sem izvajal predavanja skoraj povsod – od farovža do alternativnega rock kluba – ter pisal članke za lokalne in nacionalne tiskane medije. Vedno pa sem se držal načela pozitivnosti.«

Povedal je še, da je rezultat tega danes zelo velika lokalna skupina znancev, ki ga vsako pomlad zasuje z novimi najdišči. Če so mu v preteklosti večinoma sporočali o rastiščih najpogostejših vrst v Beli krajini, danes dobiva informacije o pravih zakladih, kot so jadranska smrdljiva kukavica, metuljasta kukavica, škrlatnordeča kukavica, mačja ušesa…

Študijski krožek vezenja

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj ter njegov študijski krožek vezenja je eden najlepših primerov njegovega sodelovanja z lokalnim okoljem. To sodelovanje z veziljami se je postopoma razvilo: od predavanj o kukavičevkah, skupnih raziskovanj rastišč v naravi, nasvetov ob vezenju cvetov kukavičevk do prve publikacije v sodelovanju s KP Kolpa. Vrhunec tega sodelovanja pa sta izid knjige Divje rastoče orhideje Bele krajine v naravi in vezenine, na katerih smo na dokaj inovativen način predstavili vse do takrat odkrite kukavičevke v Beli krajini.

»S tem smo odprli vrata tudi širše, kjer smo na predavanjih in razstavah vezenin predstavili zlitje ljubiteljskega naravovarstva z vezenjem. Ta nagrada je zagotovo krona našega uspešnega sodelovanja in samo upamo lahko, da z vsako našo aktivnostjo prepričamo koga novega, da je varovanje narave pomembno in hkrati lahko tudi zelo prijetno,« pove Jernej Kavšek.

Zvonka Šterbenc, članica študijskega krožka Orhideje in vezenine z Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki je prevzela nagrado, je poudarila, da se v njihovem študijskem krožku Orhideje in vezenine prepletata izobraževanje in kultura.

»Pri delu nas je vodilo predvsem dejstvo, da je potrebno ljudi osveščati o tem, da lahko le z ohranjanjem čistega okolja ter vzdrževanjem travnikov, ohranimo pestrost orhidej pri nas. Povezale smo naravno in kulturno dediščino ter ročne spretnosti vezilj in izvezle 45 divje rastočih orhidej na različne izdelke. Vse z namenom, da bi čim širša javnost spoznala to bogastvo Bele krajine. Nagrada je priznanje, da smo se prav odločili, ko smo se v okolju povezali in pripomogli k prepoznavnosti divje rastočih orhidej,” pravi Šterbec

Brez sodelovanja ne gre

Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za naravne vire in prostor, je na dogodku dejala: »S slovensko nagrado Natura 2000 smo letos omogočili prijave za zadnjih pet let, pri nagradi v letu 2022 pa za zadnjih 18 let. Letos, ko obeležujemo 20 let Nature 2000 v Sloveniji, je zelo dragoceno, da z nagrado lahko izpostavimo primere dobre prakse iz vse Slovenije. Med njimi je zagotovo beleženje rastišč kukavičevk Bele krajine, ki je iz pobude in organizacije mag. Jerneja Kavška ter z vključevanjem mnogih posameznikov in organizacij postala zgodba lokalne skupnosti in regije. Nagrajencem čestitam za izjemno delo in zelo dobro sodelovanje pri prizadevanjih za boljše poznavanje rastišč kukavičevk.«

‹ nazaj