dolenjska

Marijan Novina - 40 let na glasbenih odrih

18.11.2024 | 12:30 | Igor Vidmar

Redkokdo se lahko pri petdesetih letih pohvali s štiridesetletnico nastopanja na glasbenih odrih. Začeti je treba precej zgodaj. In Marijan Novina je že zelo zgodaj stopil na oder. Skupaj z očetom in mlajšim bratom Borutom.

Šlo je za splet okoliščin. Ko oče, ki je kot kitarist igral pri več skupinah, zaradi bolezni ni bil več zanesljiv in nanj kolegi niso mogli več stoodstotno računati, da se jim bo pridružil na prav vseh nastopih, so doma sestavili družinski trio. Takrat desetletni Marijan se je v glasbeni šoli učil klavir, pa so mu v roke potisnili harmoniko, štiri leta mlajši Borut pa je najprej igral na bas pedale, pozneje pa bas kitaro in trobento, ki se jo je tako kot kontrabas učil v glasbeni šoli. Nastopali so vsepovsod, največkrat pa na dobrodelnih koncertih za bolne otroke, in tako jih je spoznala vsa Slovenija. Nastopali so tudi v tujini, v Avstriji, Nemčiji in celo v Kanadi.

Igrali so predvsem zabavno in narodno-zabavno glasbo. Oče ju je naučil vse, kar sta morala znati, da so zveneli, kot je treba. Ko je pred 27 leti po dolgem boju z boleznijo odšel, se je Marijanu in Borutu pridružil njun najmlajši brat s klarinetom pa tudi mama je katero pesem zapela z njimi. Ko je pred 18 leti nesreča Novinove udarila še enkrat in se je od njih za vedno poslovil še Borut, je šel Marijan naprej po svoji poti, na katero je pravzaprav stopil že po očetovi smrti.

Že precej zgodaj je začel ustvarjati svojo glasbo. Pri izbiri glasbenih zvrsti ni bil ravno izbirčen in še danes je tako: od popa in pop rocka pa vse do narodno-zabavne glasbe se raztezajo njegove skladbe. Še precej širši je njegov glasbeni okus, kar se poslušanja glasbe tiče. »Poslušam vse, od klasične glasbe do gothic metala. Poslušam, kako je katera glasba narejena, in se učim. Tudi igram vse, od klasike pa do narodno-zabavne. Znam več kot 900 skladb, od Beatlesov, Queenov, Guns N’ Roses, Joeja Cockerja, Tine Turner in Eltona Johna do Ota Pestnerja, Dan D, Šifrerja, Pro Arte, Gibonnija, Oliverja Dragojevića, Parnega valjka pa tudi Avsenika in Slaka, ki ju zelo spoštujem. Potem pa pridem na oder in ljudje hočejo slišati Večeras je naša fešta. Sama jugonostalgika. Ne razumem tega, da so Slovenci nori na dalmatinske klape, slovenskim oktetom se pa posmehujejo, čeprav gre pri tem pravzaprav za isto stvar. Zakaj športne dvorane Marof ne napolni Šentjernejski oktet, neka povprečna dalmatinska klapa jo pa zlahka?« se sprašuje Marijan Novina.

Kar pa se narodno-zabavne glasbe tiče, ga veseli, da jo danes poslušajo tudi mladi, žalosti pa ga, da so današnja besedila v tej zvrsti tako slaba, primitivna, da je v njih eno samo namigovanje na seks, nekoč pa so bila polna in bogata. »Danes se odlično prodajajo tudi taki, ki ne znajo pravilno zapeti niti treh tonov. Slaka, ki je bil pravi ljudski godec, in Avsenikov, ki so bili odlični glasbeniki in so ustvarili novo glasbeno zvrst, do danes ni še nihče dosegel, kaj šele presegel,« pravi.

Marijanova solistična kariera je bogata. Veliko je nastopal tudi na festivalih po Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah. Že leta 1999 je nastopil na Slovenski popevki in Melodijah morja in sonca, leto pozneje je osvojil prvo nagrado strokovne žirije na festivalu v Maglaju in drugo nagrado v Skopju ter drugo nagrado strokovne žirije na Evroviziji slovanskih narodov v Vitebsku v Belorusiji. Nastopov in nagrad se je v naslednjih petnajstih letih še nabralo. Vedno se je rad odzval tudi povabilom za nastope na dobrodelnih prireditvah. To ima v krvi. Tudi posnetkov je v vseh letih nastalo veliko, objavil pa jih je na albumih Najlepše so Slovenke (1992), Ljubil sem in ljubil bom (2000) in Popotovanje (2009) in 62 singlih. Imel je tudi tri bende, a od tega ni bilo zaslužka in so se njihove zgodbe hitro končale. Nekaj časa je tudi živel od glasbe, potem pa je epidemija covida-19 naredila svoje. »Nastopa ni bilo nobenega, imel pa sem posojilo za hišo in dva otroka. Moral sem iti v službo,« o razlogih, da ni več le glasbenik, pove Marijan Novina.

»Dolgolasec in hašišar, pravi kdo, ko me vidi. A to nisem. Moja edina droga so glasba, žena Petra in družina. Ženi sem hvaležen, da me prenaša in da me spodbuja na glasbeni poti. Brez nje ne bi bil to, kar sem,« še pove Marijan Novina, ki je štiridesetletnico nastopanja proslavil v petek v KKC Dolenjske Toplice, kjer je nastopil v akustični obliki, sam s klavirjem in spremljevalnimi pevci.

‹ nazaj