kultura

Andrej Lisec - tradicijo petja prenašajo iz roda v rod

13.11.2024 | 08:10 | Dragana Stanković

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

Andrej Lisec

Slavnostni koncert v župnijski cerkvi sv. Križa v Boštanju, s katerim so na zadnji majski večer počastili šest desetletij neprekinjenega delovanja, je bil poln emocij. Da je oktet v vseh teh letih postal nepogrešljiv del lokalne skupnosti, so pokazali tudi krajani, ki so do zadnjega kotička napolnili boštanjski sveti hram in s tem podali priznanje boštanjskim fantom. Pod umetniškim vodstvom Petre Stopar so pevci izvedli štirinajst pesmi, od slovenskih ljudskih do dalmatinskih, premierno pa so izvedli tudi pesem Najlepša, ki jo je zanje uglasbil Tine Bec, nekdanji umetniški vodja okteta. Z oktetovci so zapeli tudi nekdanji pevci.

Predsednik Kulturnega društva Oktet Jurij Dalmatin Andrej Lisec je član okteta že od leta 2002. Ko ga je eden izmed nekdanjih pevcev povabil k oktetu, ni prav veliko okleval, navsezadnje mu petje v različnih zasedbah že takrat ni bilo tuje. »Predvsem oče je veselje do petja prenesel na naju s sestro, bil je svoj čas tudi vodja Fantov s Preske. Tradicijo petja v družini negujemo še naprej. Ravno letos smo se prvič kot družina udeležili prireditve Družina poje v Andražu nad Polzelo, enajst nas je bilo. Bilo je res prečudovito,« pove Lisec. »Prav prenašanje pevske tradicije iz roda v rod se mi zdi nekaj prekrasnega, nekaj izjemnega. Usklajevati, da bo vse šlo, kot je treba, je v oktetu včasih prava umetnost, a se trudimo in za zdaj nam dobro uspeva.«

Boštanjski oktet je eden najstarejših oktetov v Sloveniji. V njem se je skozi celotno obdobje zvrstilo več kot 40 pevcev in deset umetniških vodij. Nekoč se je imenoval Boštanjski fantje, pozneje, ko so prišli tudi večji uspehi, pa so si nadeli nekoliko bolj umetniško ime, oktet Jurij Dalmatin. Njihova pesem zelo pogosto odmeva tudi zunaj lokalnih in slovenskih meja, redno gostujejo na regijskih tekmovanjih, na katerih posegajo po najvišjih mestih, na Sozvočenjih so večkrat osvojili naslov najperspektivnejše zasedbe, na mednarodnem tekmovanju Bratislava Cantat na Slovaškem so dvakrat osvojili zlato priznanje. Vabijo jih na gostovanja po vsej Evropi pa tudi veliko dlje, bili so v Argentini, Avstraliji, pred kratkim pa so se vrnili z gostovanja po Kanadi in ZDA, kjer so se mudili kar dvajset dni. »Bili smo kot ena velika družina. Takšno gostovanje s seboj prinese tudi številna usklajevanja; navsezadnje smo imeli kar deset koncertov na različnih koncih, na katerih se Slovenci res močno povezujejo med seboj. Vedno se z veseljem odzovemo povabilom, saj se mi zdi zelo pomembno in dobrodošlo povezati slovensko skupnost tudi zunaj meja Slovenije. In ko daleč od svoje rodne domovine slišijo ubrano slovensko pesem, se jim dostikrat utrne tudi kakšna solza. Prav to, da lahko ponesemo svojo pesem Slovencem, ki tam živijo, je naše poslanstvo, ki ga podarjamo in ki je tudi najvrednejše. Zato je pomembno, da nastopamo doma pa tudi širše, da to tradicijo ohranjamo in jo prenašamo na svoje potomce oziroma zanamce. Za kraj in občino pa tudi za celotno Slovenijo in širše se mi zdi zelo pomembno, da negujemo lepo slovensko pesem.«

Člani okteta so: Miha Zeme, Lenart Traven, Martin Sešlar, Rok Pinoza, Marjan Hribar, Matej Fon, Gorazd Zupanc in Andrej Lisec. Trenutno je zasedba precej pomlajena, najmlajši jih šteje sedemnajst, najstarejši 47 let, se je pa tudi že zgodilo, da sta v oktetu hkrati pela oče in sin. Repertoar okteta je vsestranski, od slovenskih ljudskih, narodnih, umetnih in sakralnih skladb do dalmatinskih in drugih tujih pesmi, popevk, barbershop skladb. In kaj je čar nekega okteta na splošno? »Povezovanje osmih fantov različnih karakterjev in generacij, to je nekaj izjemnega, pa tudi iskreno prijateljstvo med člani,« odvrne Lisec.

Prireditev ob občinskem prazniku, na kateri so tudi zapeli, je bila tako še posebej slavnostna. Kot pravi Lisec, so zelo počaščeni, da so prejeli skoraj najvišje občinsko priznanje. »Pomeni še eno potrditev, da smo prepoznavni v domačem kraju in tudi širše. Včasih kdo reče, da ga bolj prepoznajo in cenijo drugje kot pa v domačem okolju. Za nas pa bi lahko rekel, da smo zelo cenjeni tudi ali pa še posebej doma, in to nam ogromno pomeni,« sklene Lisec.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj