novice

Pomladiti je treba kmečke vrste

11.11.2024 | 15:00 | L. Markelj

Novembra je vodenje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) prevzel Jože Podgoršek, doktor agronomskih znanosti, nekdanji varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in kmetijski minister. Ker pravi, da ne želi biti polovičar, dela na tem mestu pa vidi veliko, bo deloval kot profesionalec, s polnim delovnim časom, zato je že zapustil svoje zadnje delovno mesto vodje Medpodjetniškega izobraževalnega centra na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma. Prepričan je tudi, da mu bodo vse dosedanje funkcije in izkušnje pri vodenju zbornice le koristile, tudi tiste z delom na domači kmetiji.

Jože Podgoršek (Foto: J. Klobčar)

Česa se boste lotili najprej?

Verjetno bo ena od prednostnih nalog priprava strateškega pogleda na razvoj kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji. Strategijo si želimo pripraviti z vsemi deležniki, tudi s pristojnim ministrstvom, da bi bila temelj bodočih strateških načrtov Skupne kmetijske politike (SKP). Takšno strategijo sem pogrešal že kot minister, a je zaradi časovne stiske in vseh covidnih ukrepov ni bilo mogoče pripraviti.

Na KGZS želimo biti glas kmetov in lastnikov gozdov pri spreminjanju in sprejemanju različnih ukrepov. Pred nami je namreč zahtevno obdobje uvajanja obdavčitve nepremičnin, menda se pripravljajo številne spremembe zakonodaje na kmetijskem ministrstvu, pri čemer bo treba pozorno spremljati dogajanja in morebitne negativne posledice za kmetije in lastnike gozdov. Čim prej se želim srečati z vsemi poslanskimi skupinami v državnem zboru in z vsemi ministri, ki kakor koli pokrivajo področje kmetijstva in gozdarstva.

Menda je povprečna starost slovenskega kmeta 60 let. Kaj storiti, da kmetije ne bodo propadale, da bo več mladih prevzemnikov kmetij?

Največja težava v kmetijstvu je doseganje primernih prihodkov, zato je eno od vodil našega programa stabilizacija prihodkov na kmetijskih gospodarstvih, še zlasti na družinskih kmetijah. Z zmanjšanjem administrativnih bremen želimo kmetijam omogočiti doseganje dodatnih prihodkov tudi iz dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Če nam hkrati uspe dvigniti zavest o pomenu kmetijstva in kmetov, bomo na dobri poti tudi pri pomladitvi nosilcev kmetij. Po dohodkovni strani so na največji preizkušnji kmetije na območjih z omejenimi dejavniki, še zlasti gorske in hribovske kmetije. Zato imamo v programu nekatere predloge ukrepov za povečanje prihodkov tudi iz sredstev izven SKP.

...

Menite, da so kmetje v naši državi dovolj slišani, upoštevani, spoštovani? Se lanski protesti kmetov lahko ponovijo?

Nisem privrženec rokohitrskih odločitev za proteste. Zagovarjam dialog in iskanje kompromisnih rešitev, za uresničitev marsikatere ideje je potrebno tudi potrpljenje. A če se bodo pristojni izogibali dialogu in zavračali predloge za izboljšanje stanja na slovenskem podeželju, ne izključujemo niti teh ukrepov. Še zlasti, če se bo vlada odločila s spremembo zakonodaje bistveno oslabiti delovanje zbornice. Zbornica mora biti močna, saj potrebuje primeren kader za presojanje različnih zakonodajnih sprememb na raznolikih področjih (ekonomika, birokratizacija ipd.), zato se bomo z vsemi mogočimi ukrepi zavzemali za obstoj zbornice v sedanjem obsegu.

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj